Appeal against a court order dismissing a fee waiver request is inadmissible as the main case remains pending.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revizija proti sklepu glede oprostitve plačila sodnih taks ni dovoljena, ker s tem sklepom postopek ni bil končan.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 29.11.2002 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks. Tožnikovo pritožbo proti navedenemu sklepu je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti drugostopenjskemu sklepu je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da sta obe sodišči, ko tožnika nista oprostili plačila sodnih taks, kršili zakonske določbe. Predlaga razveljavitev obeh sklepov.

Revizija ni dovoljena.

Iz 384. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002) izhaja, da je revizija zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena samo izjemoma. Po prvem odstavku 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Po tretjem odstavku 384. člena ZPP pa je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. S tem sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, saj v tej pravdni zadevi o glavni stvari še ni bilo odločeno. Tako torej ne gre za možnost revizije iz prvega odstavka 384. člena ZPP. Prav tako ne gre za izpodbijanje sklepa, kakršnega predvideva tretji odstavek 384. člena ZPP, tako da ni podana niti izjema v smislu te določbe. V nobenem drugem primeru revizija zoper sklep v pravdnem postopku ni dovoljena. Tožnikova revizijska trditev, da je v predmetnem sporu revizija dovoljena, ker vrednost plačil izpodbijanega pravnomočnega sklepa ni točno določena in bo znana šele po zaključku celotnega postopka, je zmotna. Vrednost spornega predmeta oziroma vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je odločilna za dovoljenost revizije samo, kadar gre za revizijo proti sodbi (drugi odstavek 367. člena ZPP). Tudi nadaljnja revizijska trditev, da je revizija vselej dovoljena, ker bi bila s plačilom sodnih taks ogrožena eksistenca tožnikove družine, tako preživnina tožnikovih otrok in žene, je pravno zmotna. Določbe, kot jo navaja tožnik, Zakon o pravdnem postopku nima. V 1. točki tretjega odstavka 367. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP pa je zares določeno, da je revizija vselej dovoljena zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v sporih o preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena. V tožnikovem primeru pa ne gre niti za spor o preživljanju, niti za revizijo proti sodbi.

Glede na navedeno je zaključiti, da tožnikova revizija zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, ker je zoper ta sklep ni mogoče vložiti (384. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384.

člena ZPP).