Appeal dismissed: Family court judge's kinship with parties does not mandate transfer of case.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the defendant's request to transfer the inheritance dispute to another competent court. The defendant argued that the presiding judge was a first cousin of the plaintiff and a sister-in-law of a proposed witness, claiming this created a conflict of interest. The court held that mere acquaintance or familial ties between judges and parties do not automatically compromise judicial impartiality, as judges remain independent and their decisions are based solely on law and facts.
Legislator headnote
AI generated67. člen ZPP; 23. člen URS: The fact that a judge is a relative of a party or witness does not constitute a valid ground for transferring a case to another court, as such relationships do not inherently impair judicial impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
[JEDRO]
Samo dejstvo, da je vodja civilnega oddelka v sorodu s tožnico in v svaštvu s predlaganima pričama ne more vplivati na nepristranost razpravljajoče sodnice, saj med njima ni nobenega razmerja nad in podrejenosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Pred Okrajnim sodiščem v ... je tekel zapuščinski postopek, v katerem je bila tožeča stranka napotena, naj vloži tožbo za ugotovitev neveljavnosti izpodbijane oporoke. To je tudi uresničila pred Okrožnim sodiščem v ..., ki je pristojno za sojenje na podlagi 62. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l RS, št. 26/99-12/03).
Tožena stranka je nato vložila odgovor na tožbo, predlog za izločitev razpravljajoče sodnice in predlog za določitev drugega sodišča. V zadnjem navaja, da je vodja civilnega oddelka na Okrožnem sodišču v ... sodnica N., ki je teta tožnice, žena v postopku predlagane priče V. in svakinja v postopku predlagane priče Z.
Predlog ni utemeljen.
Po določilu 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od pravil v ZPP, ki določajo pristojnost sodišč za odločanje v civilnih sporih. Z njim je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če drugače ni mogoče opraviti postopka, če gre za razloge smotrnosti, ki so izjemni in jih zakonodajalec ni predvidel, ali za druge tehtne razloge. Tožena stranka ni navedla nobenih razlogov smotrnosti, zato očitno uveljavlja druge tehtne razloge.
V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št.
33/91-24/2003) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33/94 - MP, št.7). Vrhovno sodišče ocenjuje, da samo dejstvo, da je vodja civilnega oddelka v sorodu s tožnico in v svaštvu s predlaganima pričama ne more vplivati na nepristranost razpravljajoče sodnice, saj med njima ni nobenega razmerja nad in podrejenosti. Sodniki so pri svojem delu neodvisni in Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da dejstvo, da se sodniki med seboj poznajo, ne more in ne sme vplivati na njihovo odločanje, ki temelji na ustavi in zakonih. V primeru, da bi bili podani kakšni zadržki, da konkretna sodnica, ki ji je zadeva dodeljena v določanje, ne bi mogla odločati, pa ZPP predvideva možnost izločitve, o kateri bo odločil tisti, ki je pristojen za odločitev v zvezi s predlogom za njeno izločitev.
Glede na to je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu ZPP ugotovilo, da ni razlogov, da bi ugodilo predlogu tožene stranke in določilo drugo stvarno pristojno sodišče, naj postopa v tej zadevi.