Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request due to plaintiff's failure to join multiple defendants initially.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer a civil case to a different court based on shared factual grounds. The plaintiff argued that joining two courts would streamline proceedings regarding the same harmful incident, yet the court noted the plaintiff previously had the statutory right to sue multiple defendants in a single court under Article 191 of the Civil Procedure Act but chose not to exercise it. Consequently, the court ruled that mere overlap in the underlying incident does not justify transferring jurisdiction without a formal joinder of actions, which requires a judge's decision under specific constitutional and statutory provisions.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Article 191 of the Civil Procedure Act; Article 300 of the Civil Procedure Act; Article 23 of the Constitution; Articles 14-17 of the Courts Act: A plaintiff's failure to utilize the right to join multiple defendants in a single initial suit precludes a later request for jurisdiction transfer based solely on shared factual grounds, as joinder requires a separate judicial order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
[JEDRO]
Tožeči stranki je zakon omogočil, da bi že od začetka z isto tožbo tožila pri istem sodišču več toženih strank (191. člen ZPP), vendar pa te pravice ni izrabila. Nesmotrno obravnavanje istega škodnega dogodka pred dvema različnima sodiščema je tedaj povzročila tožeča stranka sama.
Za delegacijo pristojnosti tudi ne zadošča le dejstvo, da je pravna podlaga obeh pravdnih postopkov isti škodni dogodek. Sama delegacija pristojnosti namreč še ne pomeni, da bi se obe pravdni zadevi obravnavali skupaj. Potrebna bi bila še združitev pravd (300. člen ZPP), o kateri pa odloča zakoniti sodnik (23. člen URS in 14 do 17. člen ZS).
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je dne 15.10.2002 vložila pri Okrožnem sodišču v Celju proti toženi stranki tožbo zaradi plačila 2.345.850 SIT s pp. V tožbi je predlagala, naj se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, svoj predlog pa utemeljila s trditvami, da je pri tem sodišču že v teku pravda, ki se je začela prej in ki se nanaša na isti škodni dogodek in isto škodno posledico. V obeh pravdah se bodo izvajali enaki dokazi, zato bi bilo smotrno obe zadevi združiti v enotno obravnavanje.
Predlog ni utemeljen.
Na predlog stranke lahko Vrhovno sodišče po 67. členu Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02 - ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Ta določba je izjema od pravil ZPP, ki določajo pristojnost sodišč za odločanje v civilnih sporih. Z njo je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če gre za razloge smotrnosti ali druge tehtne razloge.
Tožeča stranka zatrjuje, da bi bila delegacija pristojnosti smotrna. Toda tožeči stranki je zakon omogočil, da bi že od začetka z isto tožbo tožila pri istem sodišču več toženih strank (191. člen ZPP), vendar pa te pravice ni izrabila. Nesmotrno obravnavanje istega škodnega dogodka pred dvema različnima sodiščema je tedaj povzročila tožeča stranka sama. Zato ne gre za izjemno situacijo, v kateri bi moralo odločati Vrhovno sodišče.
Za delegacijo pristojnosti tudi ne zadošča le dejstvo, da je pravna podlaga obeh pravdnih postopkov isti škodni dogodek. Sama delegacija pristojnosti namreč še ne pomeni, da bi se obe pravdni zadevi obravnavali skupaj. Potrebna bi bila še združitev pravd (300. člen ZPP), o kateri pa odloča zakoniti sodnik (23. člen Ustave RS in 14 do 17. člen Zakona o sodiščih - ZS, Uradni list RS, št. 19/94 do 28/2000).
Razlogi, ki jih navaja predlog tožnice, tedaj niso takšni, kot jih predvideva 67. člen ZPP. Zato Vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo.