Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 23/2003 ECLI:SI:VSRS:2003:I.R.23.2003 AI generated

Possible doubt of court impartiality does not justify transfer but only individual judge recusal.

Case Number Sklep I R 23/2003
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the case to another competent court under Article 67 of the Code of Civil Procedure. The plaintiff argued that the defendant, a lawyer based in the same town, had daily contact with all judges, creating a reasonable doubt about impartiality. The court held that such doubts do not warrant a transfer of jurisdiction but could only serve as grounds for recusing a specific judge, which was not substantiated here.

Legislator headnote

AI generated

Article 67 of the Code of Civil Procedure; A mere possibility of doubt regarding the court's impartiality is not a ground for transferring jurisdiction but may constitute a reason for the recusal of an individual judge.

Keywords

AI generated
Code of Civil Procedure transfer of jurisdiction impartiality doubt judge recusal lawyer as party local connection reasonable doubt

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlogu se ne ugodi.

[JEDRO]

Navajanje možnega dvoma o nepristranskosti sodišča ni razlog za delegacijo sodišča, ampak bi lahko bilo samo razlog za izločitev posameznega sodnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v ... je predlagalo Vrhovnemu sodišču RS, da na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002) določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej pravdni zadevi. Predlog utemeljuje z dejstvom, da je tožena stranka odvetnik s sedežem na sedežu Okrajnega sodišča v ... in je tako vsakodnevno v službenih stikih z vsemi sodniki. Zaradi tega in glede na naravo spora med tožnico in toženim odvetnikom, ki ima odškodninsko podlago, so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da se ne bi pri tožnici pojavil dvom o nepristranskosti sodišča.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu ZPP Vrhovno sodišče RS na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato podani drugi tehtni razlogi. Navajanje možnega dvoma o nepristranskosti sodišča pa ni razlog za delegacijo sodišča, ampak bi lahko bilo samo razlog za izločitev posameznega sodnika v smislu 6. točke 70. člena ZPP. Vendar pa zatrjevana okoliščina, da je v pravdni zadevi zaradi plačila odškodnine tožena stranka odvetnik s sedežem v ..., ki je v pogostih službenih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v ..., sama po sebi ne more predstavljati niti izločitvnega razloga za posameznega sodnika.

Ob upoštevanju sodnikove dolžnosti, da opravlja sodniško funkcijo po ustavi in zakonu (3. člen Zakona o sodiščih; ZS, Ur. l. št. 19/94, 45/95, 38/99 in 28/2000) in da se mora vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti (37. člen Zakona o sodniški službi; ZSS, Ur. l. RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/2001 in 67/2002), okoliščina, da je pravdna stranka odvetnik iz istega kraja, ne more biti podlaga za dvom v sodnikovo nepristranskost. V skladu z navedenim vrhovno sodišče ugotavlja, da ni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67.

členu ZPP. Zato predlogu ni mogoče ugoditi.