Supreme Court rules Maribor court has jurisdiction over enforcement of monetary claim via seizure of intangible securities.

Za odločitev o predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Za poplačilo denarne terjatve je upnik predlagal več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna od predmeta izvršbe in od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o izvršilnem predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda ta zakon je posebej ne ureja. Splošni pojem vrednostnih papirjev je določen v ZOR, pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjih pa ureja ZNVP, ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60 do 64 pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZVNP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Upnica je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru predlagala izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve. V izvršilnem predlogu je predlagala, naj sodišče dovoli izvršbo z rubežem in prodajo dolžničinih nematerializiranih vrednostnih papirjev in z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari. Toda Okrajno sodišče v Mariboru je sklenilo, da po 35. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju ni pristojno za izvršbo na tožničine nematerializirane vrednostne papirje in je zadevo s sklepom odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ker je na njegovem območju centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči v sporu o pristojnosti. Slednje je odločilo o pristojnosti na podlagi prvega odstavka 24. člena, v zvezi z drugim odstavkom 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 12/03 - uradno prečiščeno besedilo). Pri presoji je uporabilo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51 /98) ) in ni upoštevalo kasneje uveljavljene novele ZIZ-A (Ur. l. RS, št. 75/02). Razlog je v tem, da je ZIZ veljal v času pravnomočne odločitve o krajevni (ne)pristojnosti in da je v 122. členu ZIZ-A določeno, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo ZIZ-A, nadaljujejo in dokončajo po določbah dotlej veljavnega zakona.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije se strinja z Okrajnim sodiščem v Mariboru, da je upnica predlagala več sredstev izvršbe, torej več sodnih dejanj, s katerimi je mogoče doseči namen izvršbe. Ker je krajevna pristojnost sodišča odvisna tudi od predlaganih izvršilnih sredstev, je v 35. členu ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru je torej krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Ne strinja pa se z interpretacijo, da je za rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev pristojno sodišče, na čigar območju je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje spada med sredstva izvršbe, ki so navedena v 30. členu ZIZ, toda zakon je posebej ne ureja. Splošni vsebinski pojem vrednostnih papirjev je določen v členih 234 - 257 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89), pojem, način izdaje in prenosa nematerializiranih vrednostnih papirjih pa ureja Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP Ur. l. RS, št. 23/99), ki v 3. členu opredeli centralni register vrednostnih papirjev, v členih od 60. do 64. pa ureja pridobitev in prenos pravic na podlagi sodne odločbe. Toda ZVNP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča in ker je ne vsebuje niti ZIZ, je treba uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ. Ta določa krajevno pristojnost sodišča po prebivališču dolžnice.

Ne glede na povedano sodišče še pojasnjuje, da je Zakon o izvršilnem postopku, ki je veljal pred ZIZ, predvideval posebno krajevno pristojnost za vpis pravic v javno knjigo, toda ZIZ takih določb nima. Zato je po njegovi uveljavitvi v teoriji in sodni praksi prihajalo do različnih interpretacij, dokler ni Vrhovno sodišče Republike Slovenije o tem vprašanju odločilo v zadevi I R 8/02 in je zakonodajalec nato v noveli ZIZ-A v 163.a členu izrecno predpisal, da je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za- izvršbo na namaterializirane vrednostne papirje sodišče, določeno v skladu s 100. členom ZIZ.