Supreme Court rules territorial jurisdiction for enforcement on dematerialized securities follows general debt rules, not registry location.

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Velenju.

[JEDRO]

Vprašanje krajevne pristojnosti pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje se presoja po 100. členu ZIZ tudi v primerih, ki je bil izvršilni predlog vložen pred uveljavitvijo novele ZIZ-A.

[OBRAZLOŽITEV]

Upnik je 4.3.2002 pri Okrajnem sodišču v Velenju vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerem je zaradi izterjave svoje denarne terjatve predlagal izvršbo z rubežem in prodajo dolžničinih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so vpisani v centralnem registru pri KDD, Centralni klirinški depotni družbi d.d. Ljubljana, pa tudi z rubežem razpoložljivega dobroimetja dolžnice na kateremkoli bančnem računu, skladu ali akreditivu in še z rubežem in prodajo dolžničinih premičnih stvari.

Okrajno sodišče v Velenju je s sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. V razlogih se je sklicevalo na 35. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št.

15/98 - ZIZ) in nato glede na prvo predlagano sredstvo izvršbe ocenilo, da je pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje glede vprašanja krajevne pristojnosti pomembna okoliščina, da so ti vpisani v centralnem registru v Ljubljani. Pri tem se je sklicevalo na analogno uporabo 58. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na ladjah oziroma letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisana ladja oziroma letalo.

Okrajno sodišče v Ljubljani se s takim stališčem ni strinjalo in je zato sprožilo spor o pristojnosti. V času vložitve predloga za izvršbo še ni veljala novela ZIZ (Uradni list RS, št. 75/02 - ZIZ-A), ki je to vprašanje uredila v 163.a členu, zaradi česar te določbe ni mogoče uporabiti. Ker tega vprašanja ni uredil tudi noben drug zakon, Okrajno sodišče v Ljubljani meni, da je treba uporabiti določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika iz 100. člena ZIZ.

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Velenju.

Vrhovno sodišče pritrjuje stališču, da v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati novele ZIZ-A. Po prehodni določbi 122. člena ZIZ-A se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka, saj se krajevna pristojnost določi po okoliščinah, ki veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo (17. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Morebitne kasnejše spremembe določb o pristojnosti je zato treba presojati v okviru tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jih torej upoštevati le, če zakon v prehodnih določbah tako določi.

ZIZ ne pozna splošne krajevne pristojnosti, saj je krajevna pristojnost določena glede na predmet izvršbe in glede na izvršilna sredstva. V tej izvršilni zadevi je predmet izvršbe izterjava denarne terjatve, izvršilno sredstvo pa so nematerializirani vrednostni papirji, ki se zaradi poplačila denarne terjatve zarubijo in prodajo. Gre torej za dolžničino pravico, ki se lahko vnovči.

ZIZ izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje do uveljavitve novele ZIZ-A ni posebej urejal, vsaj delno pa jo je takrat urejal Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih v členih 60. do 64. (Uradni list RS, št. 23/99 - ZNVP). Sodišče, ki je prejelo obravnavani predlog za izvršbo, je štelo, da je glede na predlagano prvo navedeno izvršilno sredstvo za vprašanje krajevne pristojnosti pomembna okoliščina, da se centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vodi v Ljubljani. Zato se je na podlagi te okoliščine, 35. člena ZIZ in ob analogni uporabi 58. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izreklo za krajevno nepristojno. Tako stališče je zmotno. ZIZ v primerjavi s prejšnjim ZIP ne določa več posebne pristojnosti za vpis pravic v javno knjigo. Ker v matičnem postopku okoliščina, kje se vodi javna knjiga, ni več pravno pomembna, tudi ni mogoče smiselno uporabiti določb drugega postopka, ki to okoliščino v sporih drugačne narave šteje za tako pravno pomembno, da določa celo izključno krajevno pristojnost. Ker tudi ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča, bi moralo v obravnavani zadevi sodišče, ki je prejelo izvršilni predlog, uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ. Na podlagi te določbe je odločilna okoliščina dolžnikovo stalno prebivališče. To pa je po podatkih predloga za izvršbo na območju sodišča, pri katerem je bil vložen obravnavani predlog.

Vrhovno sodišče le še dodaja, da se je za enako pot odločil tudi zakonodajalec, ki je kasneje v 163.a členu ZIZ-A zaradi različnih stališč v praksi posebej določil, da je tudi za izvršbo na vrednostne papirje, ki se vodijo v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, krajevno pristojno sodišče, določeno v skladu s 100. členom tega zakona. Ocenil je, da prisilna vnovčitev nematerializiranih vrednostnih papirjev v sodni izvršbi ni takšne narave, da bi opravičevala izključno pristojnost le enega sodišča po sedežu klirniško depotne službe, ki vodi centralni register.

Iz navedenih razlogov je pravilno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena, da je v tej izvršilni zadevi krajevno pristojno sodišče, pri katerem je bil vložen predlog za izvršbo, torej Okrajno sodišče v Velenju.