Supreme Court allows protection of legality request, quashing second instance due to failure to address debtor's non-successor defense.

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se vrne zadeva temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških dolžnikovega odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi med drugim izrecno navajal, da ni pravni naslednik družbe A. d.o.o. in da obveznosti te družbe ni prevzel. To je ugovor iz 12. točke 55. člena ZIZ. Nanj bi sodišče druge stopnje moralo odgovoriti. Vendar je ta ugovor prezrlo. Ni ga navedlo v povzetku vsebine ugovora in nanj ni odgovorilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Upnik je na podlagi računa št... z dne 8.10.1999 in obračuna zamudnih obresti predlagal zoper dolžnika izvršbo zaradi plačila 731.401,30 SIT. Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo.

Dolžnik je ugovarjal proti sklepu o izvršbi. V ugovoru je navedel, da se terjatev nanaša na družbo A. d.o.o. T.. Nad družbo je bil dne 28.11.2000 opravljen stečaj. Izrečno je navedel, da je bil lastnik družbe, da pa ni njen pravni naslednik.

Sodišče prve stopnje je predložilo ugovor višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. To sodišče je ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da dolžnik ni navedel nobenih razlogov, ki bi lahko pripeljali do "zavrnitve tožbenega zahtevka".

Državno tožilstvo Republike Slovenije vlaga zoper oba sklepa zahtevo za varstvo zakonitosti. Izpodbija oba sklepa v celoti in uveljavlja nepravilno uporabo 23. člena, prvega odstavka 21. člena in 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v njihovi procesnopravni in materialnopravni vsebini. Sklep druge stopnje izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi listin, ki se glasijo na družbo A. d.o.o., ne pa na dolžnika. Nad navedeno družbo je bil izveden stečaj še pred vložitvijo predloga za izvršbo. Upnik ni izkazal pravnega nasledstva oziroma prehoda terjatve od A. d.o.o. na dolžnika. Drugostopenjskega sklepa pa ni mogoče preizkusiti. V povzetku vsebine ugovora niso navedeni dejanski ugovorni razlogi. Dolžnik je ugovarjal, da ni pravni naslednik A. d.o.o.. To je ugovorni razlog po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ z navedbo dejstva, v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ. O tem sklep druge stopnje nima razlogov. Zahteva za varstvo zakonitosti predlaga, da vrhovno sodišče razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da razveljavi sklep druge stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo odločanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama (375. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odgovoril je dolžnik, ki soglaša z zahtevo in dodaja, da je s predložitvijo objave stečaja nad A. d.o.o. v Uradnem listu RS dokazal, da obveznost ni prešla nanj.

Upnik na zahtevo za varstvo zakonitosti ni odgovoril.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vse listine, s katerimi upnik dokazuje svojo terjatev, se glasijo na družbo A. d.o.o. Iz teh listin ne izhaja, da bi se terjatev nanašala na dolžnika. ZIZ v 24. členu določa, v katerih primerih je mogoče dovoliti izvršbo tudi proti dolžniku, ki v verodostojni listini, na podlagi katere se predlaga izvršba, ni označen kot dolžnik. To je mogoče, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku, dokaže, da je obveznost prešla na dolžnika. Tega upnik ni dokazal.

Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi med drugim izrečno navajal, da ni pravni naslednik družbe A. d.o.o. in da obveznosti te družbe ni prevzel. To je ugovor iz 12. točke 55. člena ZIZ. Nanj bi sodišče druge stopnje moralo odgovoriti. Vendar je ta ugovor prezrlo. Ni ga navedlo v povzetku vsebine ugovora in nanj ni odgovorilo. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnikova navedba, da ni pravni naslednik družbe, nad katero je bil opravljen stečaj, je podprta z navedbo uradnega lista, v katerem je bil stečaj objavljen. Priložena je tudi fotokopija uradnega lista. Trditev, da se terjatev ne nananša na dolžnika, pa izhaja iz listin, ki jih je svojemu predlogu priložil sam upnik.

Iz navedenega sledi, da je sklep druge stopnje obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, ki jo uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti. Sklep druge stopnje ne odgovarja na pravno pomemben (12. točka 55. člena ZIZ) ugovor, da obveznost, na katero se nanaša izvršba, ni prešla na dolžnika. Dejstvo, da ni odgovorjeno na pravno pomembno in dokazno podprto navedbo, pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje presoditi dolžnikove navedbe o tem, da obveznosti družbe A. d.o.o. ni prevzel in da ni njen pravni naslednik. Če šteje dolžnika za pravnega naslednika družbe A. d.o.o. v stečaju, mora to obrazložiti.

Vrhovno sodišče je odločilo na podlagi prvega odstavka 379. člena in drugega odstavka 391. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.