Court rejects transfer of jurisdiction due to lawyer's past conviction not meeting 'other serious reason' standard.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dejstev, da je toženka odvetnica s sedežem v A., ki stranke pogosto zastopa pred Okrajnim sodiščem v A. in da je to sodišče tožnika spoznalo za krivega kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja in uradnih pravic, ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka v odškodninski tožbi z dne 10.12.2008, ki jo je vložila pred Okrajnim sodiščem v A. zatrjuje, da je zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke utrpela premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Hkrati predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, kar utemeljuje z dejstvom, da je toženka odvetnica s sedežem v A., ki pogosto zastopa stranke pred Okrajnim sodiščem v A.. Poleg tega je bil tožnik ravno pred tem sodiščem v zadevi K 112/2005 spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja in obsojen na pogojno zaporno kazen. Primer preiskav v ... je odmeval v lokalnih medijih, v katerih je bilo izpostavljeno tudi tožnikovo ravnanje med hišno preiskavo.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave RS predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče, ki postopa v konkretni zadevi, ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja v sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

5. Dejstev, da je toženka odvetnica s sedežem v A., ki stranke pogosto zastopa pred Okrajnim sodiščem v A. in da je to sodišče tožnika spoznalo za krivega kaznivega dejanja kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja in uradnih pravic, ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče, to je Okrajno sodišče v A.

6. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.