Appeal dismissed as procedural costs ruling lacks finality and value exceeds threshold for review.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the appeal against a ruling on litigation costs, noting the underlying claim was withdrawn and the process concluded. The appellant sought a reduction in costs, arguing the lower court failed to follow procedural rules, while the respondent did not respond. The court dismissed the appeal because the costs ruling is accessory and lacks finality, and its value falls below the statutory threshold for review.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 1999, 367. člen 2. odst. 1; 384. člen 1. odst. 1: Appeals against rulings on litigation costs are inadmissible if the disputed value does not exceed the statutory limit and the ruling lacks finality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revizija ni dovoljena zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta, pa tudi sicer je sklep o pravdnih stroških akcesorne narave, ki nima lastnosti končnosti v skladu z določbo prvega odstavka 384. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je sprejelo na znanje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, s katero je zahtevala od tožene stranke plačilo zneska 94.375,50 SIT in istočasno sklenilo, da je postopek končan. Tožniku je naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 24.300,00 SIT. Proti odločitvi o pravdnih stroških se je tožnik pritožil, vendar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
Tožnik vlaga revizijo z navedbo revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njegovo spremembo, s katero bo tožena stranka njemu dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 7.050,00 SIT (s posledično odpravo izreka, po katerem je on sam dolžan toženi stranki povrniti njene pravdne stroške). Tožena stranka ni postopala v skladu z določbo 163. člena ZPP in ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov.
Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).
Revizija ni dovoljena.
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, vendar pa revizije v tem slučaju ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (prvi in drugi odstavek 384. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 367. člena ZPP). Revizija v tem primeru torej ni dovoljena že zato, ker se njena dovoljenost presoja v skladu z določbo drugega odstavka 367. člena ZPP: revizije v premoženjskih sporih ni, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000 SIT. V obravnavanem primeru je postopek tekel zaradi plačila zneska 94.375,50 SIT. Ne glede na to pa je sklep o pravdnih stroških akcesorne narave, ki nima lastosti končnosti v skladu z določbo prvega odstavka 384. člena ZPP.
Nedovoljeno revizijo je bilo po povedanem treba po določbi 377. člena ZPP zavreči.