Court rules that a dispute over creditor priority in bankruptcy is a civil matter, not a labor dispute.

Za odločanje v tem sporu je pristojno redno sodišče - Temeljno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Redno sodišče je pristojno za odločanje v sporu o tem, do katerega zneska je terjatev delavca, ki jo je stečajni upravitelj priznal, privilegirana terjatev, ki se poravna kot stroški stečajnega postopka, v katerem delu pa je neprivilegirana terjatev, ki se poplača v stečajnem postopku enakopravno z drugimi terjatvami iz stečajne mase; tak spor nima vsebine delovnega spora.

[OBRAZLOŽITEV]

N.N. je pri temeljnem sodišču vložil tožbo, s katero je od tožene stranke v stečaju zahteval, da mu v breme stroškov stečajnega postopka izplača 497.243,15 SIT. Navedeno redno sodišče je s sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločitev v tej zadevi, ker da gre za spor o samoupravnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, za katerega je pristojno sodišče združenega dela.

Sodišče združenega dela, kateremu je bila zadeva po pravnomočnosti citiranega sklepa odstopljena, je z odločbo zavrnilo predlagateljev dajatveni zahtevek. Predlagatelj je zoper to odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločilo Sodišče združenega dela Republike Slovenije. S sklepom je med drugim odločilo, da sodišče združenega dela za obravnavanje te sporne zadeve ni pristojno in da se zadeva odstopi Vrhovnemu sodišču R Slovenije, da odloči o stvarni pristojnosti za obravnavanje te zadeve. V skladu s sklepom je nato Sodišče združenega dela z dopisom, ki ga je treba šteti za predlog za odločitev v sporu o pristojnosti, poslalo spis temu sodišču zaradi odločitve.

Za odločanje v tem sporu je pristojno redno sodišče.

Predlagatelj, prvotno tožnik je v tožbi navedel, da je v stečajnem postopku nad udeležencem, prvotno toženo stranko prijavil terjatev iz naslova neizplačanega osebnega dohodka in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v znesku 685.404,69 din. Navedel je tudi, da mu je bila ta terjatev v stečajnem postopku v celoti priznana. Enako navedbo je dal tudi udeleženec v odgovoru na predlog, ki je še navedel, da je terjatev priznal stečajni upravitelj in da je ni prerekal noben izmed stečajnih upnikov. Po določbi člena 125/3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRJ 84/89, v zvezi s členom 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur.l. RS 1/91-I) velja v stečajnem postopku prijavljena terjatev za ugotovljeno, če jo prizna stečajni upravitelj in je ne prereka noben izmed upnikov, ki so navzoči na naroku za preizkus terjatev. Med udeležencema spora torej ni sporen niti obstoj terjatev iz raznih naslovov iz delovnega razmerja (osebni dohodek, nadomestilo za prehrano, regres) niti višina teh predlagateljevih-tožnikovih terjatev (ker je bila na prej navedeni način višina teh terjatev ugotovljena v stečajnem postopku in zato niti ni bilo pogojev za sodni spor zaradi ugotovitve terjatve, ki ga po določbi člena 127/1 citiranega zakona lahko začne upnik po napotitvenem sklepu stečajnega senata). Po trditveni podlagi, ki sta jo dali sporu obe stranki - udeleženca tega spora, gre le za spor o tem, do katerega zneska je predlagateljeva-tožnikova terjatev privilegirana terjatev, ki se poravna kot stroški stečajnega postopka (člen 140/2), v katerem delu pa je neprivilegirana terjatev, ki se poplača v stečajnem postopku enakopravno z drugimi terjatvami iz stečajne mase (člen 140/3 citiranega zakona). Tak spor pa nima vsebine delovnega spora, za katerega obravnavanje bi bilo pristojno sodišče združenega dela. Torej je pravilno stališče Sodišča združenega dela R Slovenije in predlagajočega sodišča, da za odločanje v tem sporu ni pristojno sodišče združenega dela, temveč je pristojno redno sodišče.

Glede na vse povedano je bilo treba odločiti, kakor je razvidno iz izreka tega sklepa.