Appeal dismissed; court correctly applied expert opinions on total damage nature as factual, not legal, issues.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Postavljeni izvedenec poda ugotovitve in mnenje o dejstvih, ki so pomembna za ugotovitev resničnosti navedb, med drugim tudi o tem, ali je šlo za totalno škodo ali ne. Tu gre za vprašanje dejanske narave.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ob drugem sojenju razsodilo, da mora toženec plačati tožniku 1,858.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04.12.1992 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške. Sprejelo je mnenje izvedencev dipl. ing. B. in ing. J., da bi bilo vsakršno popravilo stroja, ki je padel ob razkladanju na tla, negospodarno. Zaradi porušene geometrije stroja bi bilo potrebno popravilo v tovarni. Popravilo, kakršnega je predlagal izvedenec dipl. ing. K., ni primerno. Nastala je totalna škoda in to mora povrniti toženec.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Ob tem je ugotovilo, da je prvo sodišče sprejelo odločitev ob upoštevanju mnenja dveh izvedencev. Ti mnenji sta prepričljivejši (tudi glede ugotovitve o porušeni geometriji), kot mnenje izvedenca K. Iz mnenj vseh treh izvedencev pa sledi, da bi bilo popravilo stroja negospodarno.

Proti tej sodbi je toženec vložil revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita v celoti in vrne zadeva prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje. Trdi, da je bistveno vprašanje tega postopka, ali je šlo pri poškodovanju stroja za totalno škodo ali ne. Odgovor na to vprašanje pa bi lahko dale le laserske meritve, ki niso bile opravljene. Trditev izvedenca J., da je šlo zaradi porušene geometrije za "totalko", je mogoče označiti za nestrokovno in "na pamet". Ker se je višje sodišče spuščalo v razsojanje o tehničnih vprašanjih, je s tem kršilo določbo materialnega prava.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija uveljavlja kot edini razlog zmotno uporabo materialnega prava in ga utemeljuje s tem, da se je sodišče spuščalo v razsojanje o tehničnih vprašanjih. To pa naj bi pomenilo kršitev materialnega prava. Sodišču še očita, da ni bilo z meritvami ugotovljeno, ali je bila zaradi padca porušena geometrija stroja. Odgovori na ta vprašanja vključno s ključnim vprašanjem, ali je šlo za totalno škodo ali ne, pa so dejanske in ne pravne narave. Nižji sodišči sta svoje ugotovitve o teh vprašanjih oprli na mnenje izvedencev. Izvedenec je oseba, ki jo postavi sodišče, da ob svojem strokovnem znanju poda ugotovitve in mnenje o dejstvih, ki so pomembna za ugotovitev resničnosti navedb, ki so predmet dokazovanja (243. člen, prvi odstavek 244. člena in 253. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Gre torej za dejstva, za dejanska vprašanja oziroma za ugotovitev dejanskega stanja. Revizije kot izrednega pravnega sredstva pa ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tako revizijskih trditev o tem, da sodišče ni imelo dovolj podatkov za ugotovitev, ali je šlo za totalno škodo, da bi bilo mogoče stroj popraviti, da bi bilo treba opraviti laserske meritve in o podobnem revizijsko sodišče ni smelo upoštevati, ker merijo le na to, da niso bile dovolj ali pravilno raziskane dejanske okoliščine. Pri teh trditvah nikakor ne gre za uporabo materialnega prava, kot to skuša prikazati revizija. Po drugi strani pa revizija sodišču ne očita kakšne procesne kršitve, ki bi bila povezana s presojo izvedenskih mnenj.

Revizija po povedanem uveljavlja le nedovoljeni razlog. Revizijsko sodišče je še po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijano sodbo (371. člen ZPP) in ob tem ugotovilo, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Revizijo je zato moralo zavrniti (378. člen ZPP).