Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 557/2006 ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.557.2006 AI generated

Supreme Court dismisses appeal due to unclear value claim failing to meet monetary threshold for review.

Case Number Sklep II Ips 557/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's appeal against the second-instance court's decision regarding damages and interest. The defendant argued the appeal value exceeded the threshold, but failed to clearly distinguish between the principal claim and interest components in their submission. The court held that ambiguous value declarations must be treated as non-existent to protect the opposing party's rights, resulting in the dismissal of the appeal.

Legislator headnote

AI generated

367. člen ZPP; 377. člen ZPP: An appeal is inadmissible if the appellant fails to clearly specify the value of the challenged part of the final judgment, as such ambiguity must be disregarded to prevent infringement of the other party's rights.

Keywords

AI generated
civil appeal procedure review threshold value unclear value declaration interest vs principal claim inadmissible appeal

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče Republike Slovenije I/2002 z dne 26. junija 2002
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

Tožnik sam krije stroške revizijskega odgovora.

[JEDRO]

Revizijsko sodišče ne sme sprejeti vloge razlagalca nejasnih navedb revidenta, ker bi sicer poseglo v pravice druge pravdne stranke. Nejasno označbo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je zato treba upoštevati tako, kot če ta vrednost sploh ne bi bila označena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženko, da plača tožniku 3.640.000 SIT (sedaj 15.189,45 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 1999 do plačila. Prisojeni denarni znesek predstavlja dejansko škodo na tožnikovi hiši, zamudne obresti pa so prisojene od ugotovljenega datuma dolžniške zamude zavarovalnice v zvezi s plačilom premoženjskega (požarnega) zavarovanja, ki sta ga pravdni stranki sklenili za tožnikovo hišo.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke, ki je izpodbijala prvostopenjsko sodbo glede podlage zahtevka in teka zamudnih obresti v zvezi s prisojeno zavarovalnino (stališče pritožnice je bilo, da naj bi zamudne obresti tekle od 16. 11. 2004 dalje).

3. Toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča "iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava". Navedla je tudi, da je "sporno" 6.488.426 SIT (sedaj 27.057,72 EUR), pri čemer je poudarila, da vlaga revizijo "v zvezi obrestnega dela izreka oziroma podrejeno tudi glede priznane višine odškodnine, s katero sodišče tožniku priznava na ugotovljeno višino škode obresti od 24. 9. 1999 dalje do plačila". Izvedenec J. K. naj bi svoje mnenje izdelal 16. 11. 2004 po tedaj veljavnih cenah in je zato toženka ves čas ugovarjala obrestnemu delu zahtevka.

4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ta pa je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 tolarjev).(1) Pri določitvi takšne vrednosti pa se upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti (razen, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek).(2) Za dovoljenost revizije je zato pomembno, da revident konsistentno označi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v okviru vrednosti glavnega zahtevka (obresti v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati, ker se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek). Revident argumentirano nasprotuje le odločitvi o zamudnih obrestih, pri čemer ni jasno ali se zatrjevana revizijska vrednost nanaša le na obresti (glede katerih revizija ni dovoljena) ali pa tudi na del glavnice. Revizijsko sodišče ne sme sprejeti vloge razlagalca nejasnih navedb revidenta, ker bi sicer poseglo v pravice druge pravdne stranke. Nejasno označbo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je zato treba upoštevati tako, kot če ta vrednost sploh ne bi bila označena. V takšnem primeru pa se je vrhovno sodišče že izreklo, da revizija ni dovoljena.(3)

6. Vrhovno sodišče je zavrglo revizijo na podlagi 377. člena ZPP. Pri odločanju o revizijskih stroških je sodišče upoštevalo, da se tožnikov odgovor na revizijo ni nanašal na njeno zavrženje. (4)

---.---

Op. št. (1): Primerjaj drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbo 39. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj pravno mnenje VS RS I/2002 z dne 26. junija 2002. Op. št. (4): Primerjaj določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.