Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 468/2001 ECLI:SI:VSRS:2002:II.IPS.468.2001 AI generated

Appeal dismissed because property value under 1 million SIT bars review in civil proceedings.

Case Number Sklep II Ips 468/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the review application lodged by the defendant against a final judgment ordering the delivery of a land registry document. The defendant argued that the court misapplied material law regarding her signature and requested a retrial due to inability to afford an expert witness. The court ruled that review is only permitted in property disputes where the disputed subject's value exceeds 1,000,000 SIT, a threshold not met here as the established value was 180,000 SIT.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. člen 2. odstavek; 377. člen: Review is inadmissible in property disputes where the value of the disputed subject does not exceed 1,000,000 SIT.

Keywords

AI generated
review admissibility property dispute threshold civil procedure law value of disputed subject final judgment enforcement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Revizija ni dovoljena, ker vrednost spornega predmeta ne presega 1.000.000 SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka izročiti tožniku listino, na podlagi katere se bo vknjižil v zemljiški knjigi kot lastnik pri deljenem delu posameznega dela stavbe in sicer shrambe, v izmeri 7m2, v pritličju stavbe v ...., ki je vpisana v vl. št. E 274 k.o... Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s toženkinim podpisom na prodajni pogodbi. Navaja, da zaradi šibkega gmotnega položaja ni mogla založiti predujma za izvedenca-grafologa. Predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti potem, ko pravdna stranka izčrpa svojo ustavno varovano pravico do pritožbe. Ker je torej naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi, je omejeno in je dovoljeno samo v tistih primerih, ki jih ZPP posebej določa.

Zakon v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Zato je logično, da mora biti za zadostitev temu pogoju najprej vrednost tožbenega zahtevka višja od navedenega zneska. V 44. členu ZPP je določeno, da je v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi, oziroma tista vrednost, ki jo določi sodišče pred začetkom glavne obravnave.

V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla kot vrednost spornega predmeta vrednost 25.000 tolarjev, toda po ugovoru tožene stranke je sodišče na glavni obravnavi dne 11.10.1999 sklenilo, da znaša vrednost spornega predmeta 180.000 tolarjev, kolikor je bila navedena kupnina v sporni prodajni pogodbi. Ker ta znesek ne presega zneska 1.000.000 tolarjev, ki je določen kot revizijski prag, revizija tožene stranke ni dovoljena. Zato je revizijsko sodišče ni moglo vsebinsko obravnavati, temveč jo je po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (374. člen ZPP).