Slovenian Supreme Court dismisses appeal because claim value under 1 million SIT excludes interest and costs from review threshold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a final judgment dismissing a claim for 804,782.00 SIT. Although the total debt including interest and costs exceeded one million SIT, the court held that only the principal claim counts toward the statutory threshold for appellate review. Consequently, the appeal was inadmissible because the principal amount alone did not meet the legal requirement for a review.
Legislator headnote
AI generated367. člen 2. odst. 2 ZPP; 39. člen ZPP: In property disputes, review is permitted only if the value of the contested subject matter exceeds 1,000,000 SIT, where the value is determined solely by the principal claim and excludes incidental claims unless asserted as main requests.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi je tožnik postavil glavni zahtevek na plačilo glavnice v znesku 804.782,00 SIT. Obresti in pravdne stroške je uveljavljal kot postranske terjatve. Zato je zmotno njegovo revizijsko stališče, da je treba pri ugotavljanju pravice do revizije upoštevati poleg glavnega zahtevka tudi zamudne obresti in pravdne stroške.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na plačilo 804.782,00 SIT s pp in povrnitev stroškov postopka.
Sodišče druge stopnje je tako odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vtoževana glavnica, obresti in pravdni stroški presegajo znesek 1.000.000,00 SIT. Zato je revizija dovoljena. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik izvedel elektroinstalacijska dela na nepremičnini, ki je last toženke. Ta je dela tudi naročila. Odločitev obeh sodišč, da toženka ni pasivno legitimirana, zato ni pravilna. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa spremenita tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita.
Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Revizija ni dovoljena.
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).
V obravnavanem primeru navedeni zakonski pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP).
V obravnavani zadevi je tožnik postavil glavni zahtevek na plačilo glavnice v znesku 804.782,00 SIT. Obresti in pravdne stroške je uveljavljal kot postranske terjatve. Zato je zmotno njegovo revizijsko stališče, da je treba pri ugotavljanju pravice do revizije upoštevati poleg glavnega zahtevka tudi zamudne obresti in pravdne stroške.
Vrednost glavnega zahtevka ne presega zneska 1.000.000,00 SIT, ki jo zakon (že omenjeni drugi odstavek 367. člena ZPP) določa za dovoljenost revizije. Zato tožnikova revizija ni dovoljena.
Ker revizije ni zavrglo sodišče prve stopnje, je to storilo revizijsko sodišče (377. člen ZPP).