Joint jurisdiction court decides civil claims against employer and employee are subordinate to labor law elements.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the joint court's request to transfer proceedings regarding a claim against both an employer and an employee to a regular court. The plaintiff sought damages from both parties simultaneously, while the joint court argued that its jurisdiction over the employer was based on labor law, whereas the claim against the employee was purely civil. The court ruled that because the employee's liability is derivative of the employer's labor law liability, the entire dispute is governed by labor law principles, making the joint court exclusively competent.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodiščih združenega dela, 2. odstavek 16. člena; Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, 73. člen: When a civil claim against an employer and the employee who caused the damage arises from the same incident, the civil law elements are procedurally subordinate to the labor law elements, and the court of joint jurisdiction is exclusively competent for the entire dispute.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je pristojno sodišče združenega dela.
[JEDRO]
Kadar gre za istočasen postopek po predlogu za določitev odškodnine proti delovni organizaciji in delavcu te organizacije, ki je škodo povzročil, so elementi premoženjskopravne narave procesno podrejeni elementom delovnopravne narave. Za odločanje o sporu proti obema udeležencema je zato pristojno sodišče združenega dela.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlagatelj je dne 8.12.1990 pri Temeljnem sodišču ..., enoti v ... vložil tožbo zoper podjetje in njenega delavca zaradi plačila odškodnine. Temeljno sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno v sporu in zadevo odstopilo sodišču Združenega dela, ki je od prejema zadeve v začetku leta 1991 vodilo postopek proti obema udeležencema, z dopisom z dne 17.11.1992 pa je pri Vrhovnem sodišču R Slovenije sprožilo spor o pristojnosti. Po mnenju sodišča združenega dela je do spornega dogodka, ki je temelj odškodninske odgovornosti, sicer prišlo v prostorih udeležene delovne organizacije, ki je za škodo, ki jo delavec povzroči pri delu ali v zvezi z delom, odgovorna po določbi 73. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki se uporablja kot republiški predpis, vendar pa gre med predlagateljem in delavcem za premoženjsko pravni spor, za katerega je pristojno redno sodišče in ne za spor iz družbeno-ekonomskih ali drugih samoupravnih odnosov, za reševanje katerih je pristojno sodišče združenega dela po 2. odstavku 16. člena zakona o sodiščih združenega dela.
Predlog ni utemeljen.
Iz podatkov spisa sledi, da predlagatelj uveljavlja plačilo odškodnine tako od delavca delovne organizacije, v katere prostorih se je pripetil škodni dogodek, kot od delovne organizacije same. Postopek teče po istem predlogu, in je za oba nasprotna udeleženca v enaki fazi.
Opisana procesna situacija kaže, da se je predlagatelj odločil uveljaviti svoj odškodninski zahtevek s predlogom proti obema odškodninsko solidarno odgovornima strankama, pri čemer pa je jasno, da je za zahtevek proti udeleženi delovni organizaciji stvarno pristojno le sodišče združenega dela po 2. odstavku 16. člena zakona o sodiščih združenega dela. Gre torej za enoten postopek, ki terja zaradi ekonomičnosti in učinkovitosti enako procesno obdelavo. Ker pa je pri tem jasno, da postopka proti udeleženi delovni organizaciji zaradi prej omenjene zakonske določbe ni mogoče voditi pri rednem sodišču, je zaradi narave stvari v postopek pri sodišču združenega dela pritegnjen tudi postopek proti udeleženemu neposrednemu povzročitelju škode. Postopek proti njemu bi bilo mogoče voditi pri rednem sodišču le, če bi oškodovani delavec izrazil voljo, da svojega zahtevka ne uveljavlja kot eno od pravic iz delovnega razmerja. To pa bi storil le tako, da bi le proti udeleženemu delavcu postavil samostojni zahtevek premoženjsko pravne narave.
Odločitev po 3. odstavku 23. člena ZPP terja ugotovitev, da so elementi premoženjsko pravne narave v obravnavani zadevi proceno podrejeni razmerju delovno pravne narave, kar ima za posledico, da je za odločanje o sporu proti obema udeležencema pristojno le sodišče združenega dela. Zato je bilo treba predlog sodišča združenega dela, naj se posebej pri rednem sodišču vodi postopek proti udeleženemu delavcu, zavrniti.