Supreme Court dismisses review for missing appeal against first-instance dismissal portion.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a review filed by a fourth plaintiff against a second-instance judgment. The first-instance court had partially awarded damages and dismissed the remainder, while the second-instance court dismissed the first plaintiff's appeal and rejected the second plaintiff's appeal as time-barred. The reviewing court held that the plaintiff skipped the mandatory appeal against the dismissed portion, rendering the review inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 367. člen; 374. člen: A review is inadmissible if filed against a second-instance judgment that dismissed the appeal against a specific portion of the first-instance judgment, as the party failed to exercise the right to appeal that portion before the review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Nedovoljena je revizija revidentke, ki se zoper prvostopenjsko sodbo ni pritožila, in ki z drugostopenjsko sodbo ob reševanju pritožbe nasprotne stranke ni bila spremenjena.
[OBRAZLOŽITEV]
V zvezi z obratno nesrečo 15.11.1988, v kateri je umrl mož prve tožnice oziroma oče mladoletnih tožnikov oziroma sin zadnje tožnice, je sodišče prve stopnje z delno sodbo odločilo le o zahtevku za negmotno škodo. Tako je naložilo toženkama plačati prvi tožnici 1,999.336,00 SIT, mladoletnima tožnikoma po 1,793.368,00 SIT in zadnji tožnici 376.024,00 SIT (od zahtevanih 1,800.000,00 SIT), medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (pod 2. izreka).
Proti sodbi sta se pritožili obe toženki. Višje sodišče je pritožbo prve tožene stranke s sodbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo, prepozno pritožbo druge toženke pa je s sklepom zavrglo.
Proti tej sodbi je vložila revizijo četrta tožeča stranka. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo te sodbe in sodbe sodišča prve stopnje v izreku pod 2., tako da ji bo prisojenih nadaljnjih 1,300.000 SIT.
Toženki na revizijo nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.
Revizija ni dovoljena.
Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena). Revidentka se zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe ni pritožila. Tako je s potekom pritožbenega roka postal ta del sodbe pravnomočen (prvi odstavek 319. člena ZPP). V ta del sodbe tožena stranka ni mogla več poseči, saj za njeno izpodbijanje ni imela interesa. Res je sicer pritožbeno sodišče v izreku svoje sodbe zapisalo, da se "izpodbijana sodba potrdi", kar bi samo zase kazalo, da je potrjena v celoti. Vendar je sodišče preizkusilo prvostopenjsko sodbo le v njenem obsodilnem delu, kar pomeni, da jo je lahko zaradi neutemeljenosti pritožbe potrdilo le v tem delu. Ob takšnem razpletu zadeve se je pokazalo, da je revidentka s tem, ko ni vložila pritožbe zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe, "preskočila" to pravno sredstvo, s tem da je vložila revizijo. Z njenega vidika gledano jo je vložila le zoper prvostopenjsko sodbo, kar pa, kot je bilo spočetka povedano, ni dovoljeno.
Revizijo je vložila potemtakem zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti. To pomeni, da je revizija nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker je ni zavrgla že sodnica prvega sodišča, je moralo to storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).
Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).