Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 11/2002 ECLI:SI:VSRS:2002:I.R.11.2002 AI generated

Appeal court rejects request to transfer jurisdiction based on a non-party judge's potential bias.

Case Number Sklep I R 11/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer the case to another court due to alleged bias. The defendant argued that a resident judge at the lower court was a judge, potentially compromising impartiality. The court held that judicial impartiality applies only between the plaintiff and defendant, not to third parties, and thus the request lacked merit.

Legislator headnote

AI generated

Article 67 of the Civil Procedure Act; The Supreme Court may transfer jurisdiction only if there are significant reasons for a fairer trial, but the potential bias of a judge regarding non-party residents does not constitute such a reason.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction impartiality of judge non-party residents civil procedure law bias in proceedings Supreme Court decision procedural fairness

Cited Legislation

AI generated
Article 67 of the Civil Procedure Act
Article 2 of the Judicial Service Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Tožena stranka se očitno sklicuje na tehtni razlog, ki naj bi bil v tem, da je ena izmed prizadetih strank, ki sicer ni tožeča stranka, sodnica pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Vendar pa je pravda v teku le med tožečo in toženo stranko, pri čemer procesno ugibanje tožene stranke o prizadetosti ali neposredni prizadetosti drugih stanovalcev s stališča določb Zakona o pravdnem postopku ni upoštevno.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani proti toženi stranki vložila tožbo zaradi motenja posesti štirisobnega stanovanja v stanovanjskem objektu Ljubljani, ki naj bi bilo storjeno s prekinitvijo oskrbe z vodo. Istočasno je predlagala tudi izdajo začasne odredbe. Med postopkom je tožena stranka zahtevala "izločitev sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani", ker naj bi po njenih informacijah dve neposredno prizadeti stanovalki - lastnici stanovanj v stanovanjski hiši bili zaposleni pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je nato zahtevo tožene stranke posredovala vrhovnemu sodišču v odločitev v skladu z določbo 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožena stranka se očitno sklicuje na tehtni razlog, ki naj bi bil v tem, da je ena izmed prizadetih strank, ki sicer ni tožeča stranka, sodnica pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Vendar pa je pravda v teku le med tožečo in toženo stranko, pri čemer procesno ugibanje tožene stranke o prizadetosti ali neposredni prizadetosti drugih stanovalcev s stališča določb Zakona o pravdnem postopku ni upoštevno. Ne glede na to pa mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi - Uradni list RS, št. 19/94).

Ker tehtnih razlogov, na katerih podlagi bi bilo mogoče odločati o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ni na razpolago, je bilo treba predlog tožene stranke zavrniti.