Supreme Court dismisses appeal against a non-terminating procedural inactivity ruling under 1977 Civil Procedure Code.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a second-instance decision that dismissed a complaint regarding the procedural inactivity of the first-instance court. The applicant argued for the continuation of proceedings, but the court correctly determined that the ruling on inactivity did not legally terminate the case. Consequently, the Supreme Court upheld the lower courts' decision to reject the appeal as inadmissible under the 1977 Civil Procedure Code.
Legislator headnote
AI generatedArt. 400 in conjunction with Art. 389 of the Civil Procedure Act (1977); An appeal is inadmissible against a ruling on procedural inactivity unless the proceedings have been legally terminated or the appeal itself was previously rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Sklep o ugotovitvi nastopa mirovanja postopka (še) ni sklep o tem, da je postopek pravnomočno končan. Pravdni stranki sta v pravnem pouku celo opozorjeni na svojo pravico, da smeta v zakonsko določenem roku predlagati nadaljevanje postopka. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je zavrglo nedovoljeno revizijo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožeče stranke, vloženo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o nastopu mirovanja postopka v tej pravdni zadevi. Zavrglo jo je kot nedovoljeno, ker je vložena zoper sklep, s katerim postopek ni bil končan.
Zoper sklep o zavrženju se je tožnik pritožil, sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tudi zoper ta pravnomočni sklep je tožnik vložil sicer pravočasno revizijo. V njej predlaga Vrhovnemu sodišču RS, naj opravi revizijo postopka, razveljavi izpodbijane sklepe in zadevo vrne sodišču prve stopnje v odločanje. Navaja tudi okoliščine v zvezi z veljavnostjo oporoke.
Oba pravnomočna sklepa sta bila izdana pred 14.7.1999, ko je stopil v veljavo Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99), zato je treba skladno z določilom prvega odstavka 498. člena tega zakona pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4.
člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).
V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP (1977), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.
Revizija ni utemeljena.
V 400. členu ZPP (1977) je določeno, da je revizija dovoljena tudi zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. To pomeni, da zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan, revizija ni dovoljena. Izjema od tega pravila je zapisana v tretjem odstavku istega člena: revizija je vselej dovoljena zoper pravnomočni sklep o zavrženju revizije - kakor tudi v tem primeru.
Sklep o ugotovitvi nastopa mirovanja postopka (še) ni sklep o tem, da je postopek pravnomočno končan. Pravdni stranki sta v pravnem pouku celo opozorjeni na svojo pravico, da smeta v zakonsko določenem roku predlagati nadaljevanje postopka (drugi odstavek 217. člena ZPP 1977). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo v skladu s citiranimi zakonskimi določili, ko je zavrglo nedovoljeno revizijo (400. v zvezi s 389. členom ZPP 1977). Tudi sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo (iste) procesnopravne predpise in je revizijski očitek o kršitvah pravdnega postopka neutemeljen. Revizijsko sodišče je moralo neutemeljeno revizijo zavrniti (400. v zvezi s 393. členom ZPP 1977).