Slovenian Supreme Court dismissed appeal on alimony, ruling lower courts correctly applied material law and facts.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Višina preživnine za razvezanega zakonca.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožnici plačevati preživnino v znesku 15.000,00 SIT mesečno za obdobje od 01.05.1998 do 01.04.1999. Višji preživninski zahtevek in zahtevek na plačevanje preživnine tudi za čas od 01.04.1999 dalje je zavrnilo. Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga toženec revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi toženčeva pokojnina v spornem obdobju znašala 90.000,00 SIT mesečno. Znaša namreč le 78.000,00 SIT na mesec. Poleg tega ni ocenjeno, da se je moral prehranjevati po lokalih, kar zvišuje njegove stroške oskrbe, pri čemer so tudi stroški za osebno higieno, ker ne uporablja ustreznih prostorov v stanovanju, višji. Razlogi izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje so torej v nasprotju s podatki spisa. Poleg tega pa tožnice ni mogoče šteti za nepreskrbljeno osebo po določbi 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Za delo ni nesposobna, izposodila pa si je znesek preko sedmih milijonov slovenskih tolarjev za odplačilo tožencu solastnega dela stanovanja. Očitno ima torej dodatne vire za pridobivanje denarja, saj sicer ne bi bila kreditno sposobna.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je med drugim podana tedaj, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med podatki, ki so zbrani v spisu. Dejanskih ugotovitev o višini pokojnine, ki jo je toženec dobival v obdobju, za katerega je dolžan tožnici plačevati preživnino, pritožbeno ni izpodbijal v obsegu, v katerem vlaga revizijo. Višino toženčeve mesečne pokojnine je sodišče prve stopnje ugotovilo z zneskom 90.000,00 SIT, povzelo pa jo je tudi pritožbeno sodišče. Vendar pa je glede na razloge sodb nižjih sodišč odločilno dejstvo, da ima toženec možnost dodatnega honorarnega zaslužka in da denarno ne prispeva k stroškom bivanja v stanovanju. V reviziji zatrjevana višina mesečne pokojnine v znesku 78.000,00 SIT zato ni okoliščina odločilne narave, zaradi katere bi bilo mogoče trditi, da sta nižji sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ostale okoliščine, ki se nanašajo na domnevno višje preživninske stroške toženca, pa so bile v sodbah nižjih sodišč ustrezno upoštevane in obravnavane.

Obe sodišči sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ugotovljeno dejansko stanje omogoča sklepanje, da je tožnica bila delno nepreskrbljena v obdobju od 01.05.1998 do 01.04.1999, ko ni prejemala varstvenega dodatka, ki ji sedaj omogoča, da z njim in pokojnino pokriva osnovne življenjske potrebe. V istem obdobju pa je toženec po dejanskih ugotovitvah razpolagal z dohodki, s katerimi je lahko pokrival lastne potrebe, brez težav za preživljanje pa bi zmogel prispevati tudi 15.000,00 SIT mesečno za delno pokrivanje tožničinih življenjskih stroškov. Sodbi nižjih sodišč v tem obsegu in glede življenjskih stroškov tožnice navajata dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijske presoje. Revizijsko sodišče se tudi v celoti strinja z razlogi izpodbijane sodbe, ki zavračajo toženčeve trditve, da bi bilo mogoče domnevno dobre premoženjske sposobnosti tožnice presojati s stališča, da je najela razmeroma visok kredit, ki ga bo morala vračati. Po eni strani je iz dejanskih ugotovitev razvidno, na kakšen način in kje je tožnica pridobila kredit in kako ga bo (ali ne bo) vračala, po drugi strani pa ima sodišče druge stopnje prav, ko ugotavlja, da "izplačilo toženčevega solastninskega deleža na skupnem stanovanju ne more vplivati na odločitev o preživnini za sporno obdobje". Določba 81. člena ZZZDR je bila torej pravilno uporabljena.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.