Supreme Court allows appeal, remands divorce alimony case for full factual review of mother's earning potential.

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o preživnini se razveljavita in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Ko se ugotavljajo možnosti staršev za preživljanje, je treba upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva, premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse možnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. V zvezi s slednjim pa je potrebno upoštevati po eni strani možnosti za zaslužek v danem okolju, po drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana tudi obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej razvezni pravdi je sodišče prve stopnje s sodbo, s katero je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in odločilo, da ostaneta njuna mladoletna otroka A., rojen leta 1986, in K., rojena leta 1992, v varstvu, vzgoji in oskrbi pri tožencu, zavrnilo toženčev zahtevek, naj tožnica plačuje preživnino za mladoletna otroka. Ugotovilo je namreč, da bi bilo ob njenem zaslužku 40.860,00 SIT in obveznosti še za otroka, ki ga je rodila leta 1998, ogroženo njeno preživljanje, če bi morala plačevati preživnino za otroka.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi njegovega zahtevka za plačevanje preživnine za otroka zavrnilo. Zavzelo je stališče, da z izpodbijanim delom prvostopne sodbe ni bil zavrnjen toženčev zahtevek po temelju, marveč le po višini, ta odločitev pa je v skladu z 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/76 in 1/89 ter Ur. l. RS, št. 13/94 in 82/94 - ZZZDR).

Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev sodb nižjih sodišč v izpodbijanem delu in ponovno sojenje. Trdi, da je bil zavrnjen preživninski zahtevek. Tožnica mora vsaj minimalno prispevati k preživljanju otrok pravdnih strank, čeprav ima svojega otroka. Je delovno sposobna. Sodišča očetom večkrat naložijo plačilo preživnine kljub slabim premoženjskim razmeram rekoč, naj si preživljalec poišče dodatni vir zaslužka. Tožnica je zaposlena pri zasebnici, pri zasebnikih pa je ponavadi tako, da navzven dajejo minimalne dohodke, razliko pa plačujejo na roke. Kdo še dela za bruto znesek 40.000,00 SIT ?

Na revizijo tožeča stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Podlaga za razsojo o višini prispevka za preživljanje otrok ob razvezi zakonske zveze njihovih staršev je v 79. členu ZZZDR oziroma splošni določbi o tem v 129. členu ZZZDR. Ti določbi opredeljujeta dvoje izhodišč: otrokove potrebe in možnosti staršev. Preživninska obveznost nastane za starše že z rojstvom otroka. Gre za naravno in za strogo osebno obveznost staršev oziroma pravico otrok, ki jo posebej ureja zakon, in to glede njenih številnih posebnosti. Povedano je že eden izmed napotkov, kako razlagati zakonsko merilo "možnosti staršev". Druga okoliščina, povezana z razmerjem med starši in otroki je dolžnost prvih, da omogočijo otrokom "pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo" (102. člen ZZZDR) in "dolžni so skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter po svojih močeh za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje" (103. člen ZZZDR). Skratka, pri tej preživninski obveznosti ne gre le za tiste možnosti, ki jih že izkorišča zavezanec za to, da pridobiva dohodek, marveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti v prihodnje.

Iz vsega naštetega sledi, da je treba, ko se ugotavljajo možnosti staršev za preživljanje, upoštevati vse njihove redne in izredne dohodke, njihovo splošno premoženjsko stanje tako glede lastništva, premičnin kakor tudi nepremičnin ter vse možnosti za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov. V zvezi s slednjim pa je potrebno upoštevati po eni strani možnosti za zaslužek v danem okolju, po drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje. S takšnim kompleksnim razumevanjem možnosti zavezanca sta zarisana tudi obseg in način ugotavljanja relevantnih dejstev na prvi in drugi stopnji sojenja in materialnopravna presoja tako ugotovljenih dejstev.

Končno tudi procesne določbe nalagajo sodišču, da v zakonskih sporih ukrene vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (prvi odstavek 408. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ta namen lahko razpravljajoči senat celo ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev (tretji odstavek tega člena).

Iz teh zakonskih določb v povezavi s prej naštetimi sledi, da mora sodišče, ko odloča o preživnini, raziskati tudi vse okoliščine in možnosti preživljalca za preživljanje otrok. Nižji sodišči, sodeč po obrazložitvah njunih odločb, pa nista niti pojasnili, do kakšnih dejanskih ugotovitev v zvezi s tožničinimi realnimi pridobitvenimi možnostmi sta prišli in kakšno je njuno pravno stališče do tega vprašanja. Sicer pa tudi dejansko stanje ni bilo zadostno raziskano (sedanje zdravstveno stanje tožnice, kako je z varstvom otroka, ki ga je rodila leta 1998, kakšne ima možnosti za dodatno zaposlitev in kakšne so sploh takšne možnosti v okolju, v katerem živi, ali ima na delovnem mestu še kakšne druge prejemke ipd.), da bi bilo mogoče odločiti o njeni preživninski obveznosti.

To je narekovalo (drugi odstavek 380. člena ZPP) razveljavitev izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje, kar zadeva odločitev o preživnini za skupna otroka pravdnih strank, in ponovno sojenje na prvi stopnji, ki naj prinese vse relevantne dejanske ugotovitve in odločitev, ki bo zajela morebitne druge (ne)možnosti tožnice, poleg že ugotovljenih, za preživljanje otrok.