Supreme Court allows recognition of foreign judgment despite corporate reorganization and procedural errors.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se vrne zadeva temu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Dejstvo, da je zaradi prilagajanja novim predpisom prišlo do organizacijskih sprememb pri stranki, ki je nastopala v pravdnem postopku pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Splitu opr. št.

XIP-8926/91, ne more vplivati na priznanje sodbe. S tem stranka ni izgubila svoje istovetnosti, le da deluje v drugi organizacijski obliki in pod drugim imenom. To pomeni, da se zaradi spremembe v organizaciji in zaradi drugih sprememb v zvezi s tem, pravice in obveznosti stranke niso spremenile.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za priznanje sodbe Okrožnega gospodarskega sodišča v Splitu opr. št. XIP-8926/91 z dne 18.7.1993 (namesto pravilno: z dne 31.10.1991). Navedlo je, da se sodba glasi na Lesni kombinat N., TOZD Tovarna kopalniške opreme M., ki pa v času, ko je bila sodba izdana, ni več obstajal. Sodba ni izvršljiva, ker se glasi na neobstoječo osebo.

Proti tej sodbi se pritožuje predlagatelj. Navaja, da bi sodišče moralo predlog presojati glede na 20. in 21. člen pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Okoliščina, da se sodba glasi na osebo, ki ne obstoji več, v postopku priznanja ni bistvena. Meni, da ni zadržkov za priznanje sodbe. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in sodbo prizna.

Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Dejstvo, da je zaradi prilaganjanja novim predpisom prišlo do organizacijskih sprememb pri stranki, ki je nastopala v pravdnem postopku pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Splitu opr. št.

XIP-8926/91, ne more vplivati na priznanje sodbe. S tem stranka ni izgubila svoje istovetnosti, le da deluje v drugi organizacijski obliki in pod drugim imenom. To pomeni, da se zaradi spremembe v organizaciji in zaradi drugih sprememb v zvezi s tem, pravice in obveznosti stranke niso spremenile.

Predlagatelj v svojem predlogu ni navedel nasprotne udeleženke in tudi prvostopni sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za priznanje sodbe, v uvodu ne navaja nasprotne udeleženke. Ne glede na to je sodišče v postopku vročilo predlog družbi K. d.d. M., ki je sicer nasprotovala priznanju sodbe, je pa navedla, da "ni edini pravni naslednik tožeče stranke in po nasprotni tožbi tožene stranke", s čimer je smiselno priznala svojo pasivno legitimacijo v tem sporu. Če se sama šteje za pravnega naslednika, čeprav ne edinega, nekdanjega TOZD kopalniške opreme M., je očitno, da se obravnavana sodba nanaša nanjo ali vsaj tudi nanjo. Kot kažejo podatki spisa, sicer ne gre za pravno nasledstvo, temveč za kontinuiteto subjekta. Pravne posledice pa bi bile v tej zadevi v enem in drugem primeru enake.

Razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za priznanje sodbe, ni utemeljen. O vseh drugih možnih razlogih po 21. členu pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe št. 10/94) sklep nima razlogov. Zato bo treba v nadaljnjem postopku s predlagateljem ugotoviti, koga šteje za nasprotnega udeleženca in nato presoditi njegove ugovore zoper priznanje sodbe. Upoštevati pa je treba, da so ugovori zoper priznanje taksativno navedeni v 21. členu navedene meddržavne pogodbe in da morebitnih drugih ugovorov ni mogoče priznati. S predlagateljem bo treba razjasniti tudi podatke o sodbi (datum), katere priznanje zahteva. Z upoštevanjem navedenega bo treba o predlogu ponovno odločiti.

Vrhovno sodišče je odločilo na podlagi 355. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku. Zaradi neupoštevanja 21. člena prej navedene meddržavne pogodbe o pravni pomoči niso bile ugotovljene okoliščine, od katerih je odvisno priznanje tuje sodbe.