Appeal court rejects transfer of jurisdiction request based on lawyer's frequent appearances at the local court.
Legislator summary
AI generatedThe defendant requested the Supreme Court to transfer the case to another court, arguing that the plaintiff's frequent appearances as a lawyer at the Trbovlje court created reasonable doubt about judicial impartiality. The court rejected this request, noting that such familiarity is common across Slovenia and does not inherently compromise fairness. Consequently, the court ruled that any concerns regarding a specific judge's impartiality should be addressed through recusal procedures rather than transferring the entire case.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; Article 2 of the Judges Act: Mere familiarity between a lawyer and judges at a specific court does not constitute a valid ground for transferring jurisdiction; such concerns must be addressed via recusal proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
[JEDRO]
Dejstvo, da tožnik kot odvetnik pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je bila tožba vložena, ne more biti razlog za to, da bi sodnik ravnal drugače, kot je določeno v 2. členu ZSS.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je vložila pri Okrajnem sodišču v Trbovljah proti toženi stranki tožbo zaradi plačila 1.943.746 SIT s pp.
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo med drugim tudi predlagala, naj vrhovno sodišče določi za odločanje v tej pravdi zadevi drugo stvarno pristojno sodišče. Kot razlog je navedla, da je tožnik znan odvetnik, ki opravlja svojo dejavnost v pretežni meri pred sodiščem v Trbovljah. Sodniki ga zato dobro poznajo. To pa bi lahko vzbudilo dvom v pristranost sodnikov sodišča, pri katerem je bila tožba vložena.
Predlog ni utemeljen.
Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek laže opraviti pred drugim sodiščem. Tožena stranka obstoja takih razlogov ne zatrjuje.
Trditev, da je tožnik "znan odvetnik, ki ga sodniki sodišča, pri katerem je tožba vložena, poznajo" je mogoče izreči za veliko večino slovenskih krajev in torej tudi veliko večino sodnikov. Če bi šlo v konkretni zadevi za take vezi med pravdno stranko in sodnikom, da bi vzbujale dvom o nepristranosti sodnika, je to lahko razlog za izločitev posameznega sodnika skladno z določilom 70. člena ZPP, ne pa razlog za delegacijo stvarne pristojnosti sodišča.
V 2. členu Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96 in 24/98 - ZSSD) je določeno, da mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic in svoboščin vselej ravnati tako, da varuje nepristranost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Dejstvo, da tožnik kot odvetnik pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je bila tožba vložena, ne more biti razlog za to, da bi sodnik ravnal drugače, kot je določeno v 2. členu ZSS.
Vrhovno sodišče je zato predlog za delegacijo pristojnosti zavrnilo.