Appeal against order to restore final judgment dismissed because order did not end proceedings. Appeal against order to restore final judgment dismissed because order did not end proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal against the second-instance court's order to restore a previously final legal proceeding. The appellant argued for a retrial based on alleged legal errors, while the respondent and prosecution contended the original exclusion of paternity was certain. The court ruled that an order to restore a final proceeding is not itself a final judgment, making an appeal against it procedurally inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 384, Paragraphs 1 and 2 of the Code of Civil Procedure; An order to restore a final concluded proceeding is not a final judgment and therefore cannot be appealed, as the condition for appealability against a final judgment remains unmet.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega odgovora se zavrne.
[JEDRO]
Sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega sodnega postopka ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, zato revizija zoper sklep ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožnic z dne 23.4.1996 za obnovo pravnomočno končanega pravdnega postopka, sodišče druge stopnje pa je z izpodbijanim pravnomočnim sklepom tako odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti sklepu druge stopnje je vložil toženec pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Zaradi pomanjkljivosti se sklepa sodišča druge stopnje ne da preizkusiti. V dosedanjih postopkih je bilo ugotovljeno, da je toženec z verjetnostjo, ki znaša kar 95,55 odstotkov, izključen kot otrokov oče. Tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo v ponovljenem postopku izdana ugodnejša sodna odločba. Z izpodbijanim sklepom dovoljena antropološko - morfološka analiza je nesmiselna. Reviziji naj se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da bo predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrnjen.
Revizija tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).
V revizijskem odgovoru je tožeča stranka zavzela stališče, da je revizija neutemeljena in predlagala njeno zavrnitev.
Revizija ni dovoljena.
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP), vendar le ob nadaljnjem pogoju, da bi bila revizija dovoljena zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek 384. člena ZPP). Pogoj iz drugega odstavka 384. člena ZPP je v obravnavanem primeru izpolnjen, pogoj iz prvega odstavka istega člena pa ne. Sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega sodnega postopka namreč ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (374. člen v zvezi z zadnjim odstavkom 384. člena ZPP).
Revizijski odgovor ni v ničemer pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča. Zato ni bil potreben. V pravdnem postopku pa se pri odločanju o povrnitvi stroškov lahko upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).