Supreme Court allows appeal against default judgment due to misleading legal advice causing procedural error.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the appeal, quashing the first and second instance judgments and remanding the case for new proceedings. The lower courts had issued a default judgment against the defendant because she failed to respond to a second service of the complaint, despite having received the original complaint and responding timely to the first service. The court ruled that the lower court violated the defendant's right to a fair trial by relying on a misleading legal instruction regarding the response deadline, which prevented her from exercising her right of defense.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339. člen (2. odst. 8.); Ustava 22. člen; Napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna, in bi kršil pravico do kontradiktornosti, če bi stranka zaradi takega napaka izgubila možnost pravočasnega udeležbe v postopku.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Reviziji se ugodi, sodbi in sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavijo in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o končnih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je kot prepozen zavrglo odgovor na tožbo druge toženke in izdalo zamudno sodbo, s katero je prvega toženca ter drugo toženko kot solidarna dolžnika obsodilo na plačilo 9.597,77 EUR (prej 2.300.000 SIT). Zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje je druga toženka vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.
Zoper sodbo in sklep pritožbenega sodišča druga toženka vlaga revizijo zaradi kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave ter zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker je pravočasno odgovorila na tožbo (23. 2. 2006). Tožba naj bi ji bila pravilno vročena šele 30. 1. 2006 in ne 7. 1. 2006, ko je bila vročitev opravljena na podlagi fikcije v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007, ZPP-UPB3 in Uradni list RS, št. 45/2008, ZPP-D, v nadaljevanju: ZPP). Poleg tega navaja, da prava ne pozna in da se je zanesla na pravni pouk o roku za vložitev odgovora na tožbo, ki je bil zapisan v drugič poslani tožbi. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi in sklepa nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je utemeljena.
Kot je pravilno ugotovilo in obrazložilo že pritožbeno sodišče, je bila vročitev z dne 7. 1. 2006 opravljena v skladu s pogoji po 142. členu ZPP za osebno vročitev. To pomeni, da se je rok za vložitev odgovora na tožbo iztekel 6. 2. 2006.
Vendar je sodišče prve stopnje kršilo določbo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je drugi toženki, kljub pravilno opravljeni prvi vročitvi, ponovno poslalo tožbo s pravnim poukom, da mora nanjo odgovoriti v 30 dneh od vročitve. Druga toženka je ponovno poslano tožbo prejela 30. 1. 2006 in nanjo odgovorila 23. 2. 2006, torej pred iztekom roka iz pravnega pouka. Pri tem je pomembno, da je druga toženka ponovno poslano tožbo prejela sedem dni pred iztekom roka za vložitev odgovora na tožbo. To pomeni, da je ob prejemu drugega pisanja še imela možnost pravočasno vložiti odgovor, vendar je bila kot prava neuka stranka zavedena v zmoto glede dolžine roka za odgovor na tožbo. Napačen pravni pouk pa ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 488/2002). Iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kot tudi iz 22. člena Ustave izhaja pravica do kontradiktornosti v postopku, ki je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ta pravica stranki zagotavlja aktivno sodelovanje v postopku in takó vplivanje na odločitev sodišča ter enakopravno obravnavanje obeh strank v postopku. Pritrditev stališču pritožbenega sodišča bi pomenila kršitev te pravice, saj bi bila drugi toženki zaradi napačnega pravnega pouka odvzeta možnost odgovora na tožbo in nadaljnjega sodelovanja v postopku.
Zaradi navedenega je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo sodbi in sklepa sodišč prve in druge stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Pri tem je pridržalo odločitev o pravdnih stroških za revizijo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).