Supreme Court dismisses appeal request for inadmissibility due to lack of lawyer qualification under ZPP Art. 86.3-4.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj je vlogo vložil sam, pri tem pa ni izkazal (niti navedel), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je na Vrhovno sodišče naslovil vlogo, ki jo je poimenoval "Okrajno sodišče Brežice prejel 6.2.26-pritožba dovoljena". V njej navaja, da sta ga odvetnici, ki sta ga zastopali pred sodiščem, z neustreznim postopanjem oškodovali. Pojasnjuje, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 2274/2025 z dne 9. 1. 2026 pod II. točko izreka delno ugodilo njegovi pritožbi, za kar se zahvaljuje. Višje sodišče je namreč v tem delu sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožnik Vrhovno sodišče prosi za odobritev I. točke izreka. Predlogu prilaga fotografije ukradene pošte kot dokaz o prejemu pošte. V nadaljevanju pojasnjuje, kako so bile njegove pravice v postopku zlorabljene. Navaja, da sklep N 2/23 Okrajnega sodišča v Krškem ni pravnomočen, saj so vložena vsa redna in izredna pravna sredstva. Opozarja, da mu skrbnik ni nudil skrbniškega pravnega pouka. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi sklep Okrajnega sodišča v Krškem N 2/23. Zahvaljuje se mu, da je dovolilo revizijo v N 2/23.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Tožnikova vloga je sicer težko razumljiva, a Vrhovno sodišče iz nje lahko razbere, da se nanaša na dva različna postopka: nepravdni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Krškem pod opr. št. N 2/2023, in pravdni postopek o motenju posesti, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Brežicah pod opr. št. P 54/2020. V prvem postopku je bila tožnikova revizija že dopuščena in vložena (II Ips 4/2026). Vrhovno sodišče zato šteje, da z obravnavano vlogo tožnik predlaga (še) dopustitev revizije v zvezi z drugim postopkom, to je pravdnim postopkom glede motenja posesti.

4. Vpogled v elektronski vpisnik kaže, da je Okrajno sodišče v Brežicah izdalo sklep z dne 9. 1. 2023. Tožnik se je zoper sklep pritožil, Višje sodišče v Ljubljani je o pritožbi odločilo s sklepom II Cp 2274/2025 z dne 9. 1. 2026. Tožnikovi pritožbi je delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep v nerazveljavljenem delu potrdilo. Iz tožnikove vloge je mogoče razbrati, da predlaga spremembo te pravnomočne odločitve.

5. Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija (367. člen in 384. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizija se praviloma lahko vloži le, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije oziroma (v redkih primerih že na podlagi samega zakona dovoljena) revizija. Predlog za revizijo je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj poslal svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku, saj drugega procesnega okvira ni.

6. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelj je vlogo vložil sam, pri tem pa ni izkazal (niti navedel), da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).