Administrative court dismisses asylum seeker's appeal due to expired transfer deadline and lack of legal interest.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker je tožena stranka sodišče obvestila, da je rok za predajo tožnice v Francijo potekel, predaja na podlagi izpodbijanega akta ni več mogoča. V takem primeru mora tožena stranka razveljaviti izpodbijani sklep in obravnavati prošnjo tožnice za mednarodno zaščito v Sloveniji, če se tožnica nahaja v Sloveniji. Zato tožnica nima več pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim aktom je tožena stranka zavrgla prošnjo za mednarodno zaščito tožnice (roj. 10. 3. 1968 v Dragočavi), ker bo predana Franciji kot odgovorni članici EU za obravnavo njegove prošenj. V tretji točki izreka je navedeno, da se predaja izvrši kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v osemnajstih mesecih od odobritve zahteve, to je od 1. 7. 2024, ali od prejema pravnomočne sodne odločbe v primeru, da je bila predaja odložena z začasno odredbo.

2. Dne 24. 3. 2025 je sodišče prejelo tožbo tožnice zoper omenjeni sklep med drugim iz razlogov, ker naj bi bila tožnica v slabem zdravstvenem stanju in da ni dobila zdravstvene pomoči, ko je bila v Franciji. Zahtevala je odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Dne 27. 3. 2025 je sodišče prejelo odgovor na tožbo tožene stranke, v katerem je med drugim navedla, da je tožnica dne 14. 1. 2025 zapustila Azilni dom in da se do priprave tega odgovora ni vrnila. Tožena stranka je to informacijo ponovila v sporočilu dne 2. 4. 2025. Sodišče je to informacijo vročalo odvetnici tožnice, ki je odgovorila z vlogo z dne 7. 4. 2025, da se tožnica nahaja na naslovu ..., in sicer je pri sorodniku. Navedla, je, da je tožnica zainteresirana za nadaljevanje postopka. Na glavni obravnavi na sodišču dne 25. 9. 2025 je bila tožena stranka seznanjena s tem, kjer se tožnica nahaja. V novi vlogi z dne 10. 4. 2025 je tožnica dokazovala, da je trikrat obveščala toženo s stranko, kje se nahaja in sicer dne 20. 2. 2025, 2. 3. 2025 in dne 15. 3. 2025. V Azilnem domu je ni, ker zaradi zdravstvenih težav potrebuje pomoč prijateljev.

4. Dne 16. 4. 2025 je sodišče prejelo vlogo tožene stranke, da je tožnica Azilni dom zapustila dne 15. 1. 2025 in si do dneva te vloge ni uredila nastanitve v Azilnem domu.

5. Sodišče je dne 12. 1. 2026 prejelo vlogo tožene stranke, v kateri ta pravi, da je tožnica nazadnje dne 23. 4. 2025 zapustila prostore Azilnega doma in se do priprave tega dopisa ni vrnila. Poleg tega pravi, da je dne 7. 1. 2026 potekel rok za predajo tožnice Franciji.

Tožba se zavrže.

6. Tožnica je s tožbo poskušal doseči, da ne bi bila predana Franciji in je zato predlagala odpravo izpodbijanega sklepa. Ker je tožena stranka sodišče obvestila, da je rok za predajo tožnice v Francijo potekel, predaja na podlagi izpodbijanega akta ni več mogoča. V takem primeru mora tožena stranka razveljaviti izpodbijani sklep in obravnavati prošnjo tožnice za mednarodno zaščito v Sloveniji, če se tožnica nahaja v Sloveniji. Zato tožnica nima več pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta. V skladu z določbo drugega odstavka 51. člena ZMZ-1 v takem primeru tožena stranka sklep razveljavi in obravnava prošnjo za mednarodno zaščito bodisi po vsebini, bodisi upošteva okoliščino, da tožnice ni več v Sloveniji in na tej podlagi odloči o prošnji. Upoštevajoč navedeno je sodišče tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki ga tožnica izpodbija s tožbo, očitno ne posega več v tožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).