Supreme Court dismisses appeal on alimony for adult son, upholding first-instance decision based on child's needs and father's ability to pay.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Presoja višine preživnine za mladoletnega otroka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, mladoletna otroka D. in P. pa je dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi toženki. Tožniku je naložilo, da mora za preživljanje sina D. plačevati mesečno preživnino v znesku 20.000,00 SIT, za hčerko Petro pa 15.000,00 SIT od 01.09.1999 dalje in dotlej, dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji. V presežku je preživninski tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika, ki je izpodbijal odločitev o višini preživnine za mladoletnega D. T., zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kolikor je odločeno o preživnini za sina D. T., in v tem obsegu predlaga spremembo izpodbijane sodbe z določitvijo preživnine v znesku 15.000,00 SIT mesečno, vendar le do otrokove polnoletnosti. D. T. je postal polnoleten dne 11.11.1999, torej pred vročitvijo prvostopne sodbe tožniku. Ni razloga, da bi bila za polnoletnega sina določena preživnina na podlagi sodbe, s katero je razvezana zakonska zveza in da bi moral tožnik to preživnino plačevati toženki kot zakoniti zastopnici. Vprašanje preživnine je po polnoletnosti D. T. stvar dogovora med njim in tožnikom. Sicer pa je v znesku 20.000,00 SIT mesečno določena preživnina previsoka in jo je treba znižati za 5.000,00 SIT. Skupni prejemki sina D. znašajo okoli 62.000,00 SIT na mesec brez upoštevanja toženkinega prispevka. Tožniku pa ostane po plačilu preživnine za hčerko in sina le 43.000,00 SIT mesečno.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je že utemeljeno zavrnilo tožnikovo pravno stališče, po katerem bi zaradi nastopa polnoletnosti sina D. - sicer po dnevu sojenja na prvi stopnji, vendar pred vročitvijo prvostopne sodbe - določitev preživnine zanj bila nezakonita. Revizijsko sodišče se strinja s pravno razlago, sprejeto v izpodbijani sodbi, da je bila preživnina določena ob sojenju - z začetkom obveznosti s 01.09.1999 - ko je bil sin še mladoleten in da je torej odločilno stanje v času razsoje na prvi stopnji. Sin D. se je končno tudi odpovedal pravici, da bi v pravdi nastopal kot stranka, s pravico, da se mu vroči sodba (prvi in drugi odstavek 409. in tretji odstavek 410. člena ZPP). Ne glede na to pa obvelja razlaga v izpodbijani sodbi, da bo tožnik preživninsko obveznost do sina D. po fantovi polnoletnosti lahko urejal neposredno z njim.

O višini preživnine za sina je odločeno na podlagi dejanskih ugotovitev. Te pa so take, da tožnik prejema višjo plačo od toženke in da opravlja plačano popoldansko delo. Otrokove potrebe so ocenjene z zneskom 70.000,00 SIT na mesec, saj mora samo za bivanje v internatu mesečno plačevati 29.000,00 SIT. Toženka prejema za oba otroka otroški dodatek v znesku 20.700,00 SIT mesečno, torej za sina 10.350,00 SIT, sin pa sam prejema štipendijo v znesku 30.994,00 SIT. Seštevek da znesek 41.344,00 SIT, zaradi česar predstavlja revizijska trditev, da skupni sinovi prejemki znašajo 62.000,00 SIT mesečno, novoto, ki je v reviziji ni mogoče uveljavljati (372. člen ZPP).

Določba 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z možnostmi staršev in otrokovimi potrebami, je v izpodbijani sodbi pravilno uporabljena. Zaradi boljših premoženjskih sposobnosti mora tožnik prispevati večji delež za pokrivanje razlike med otrokovimi mesečnini prejemki (41.344,00 SIT) in potrebami (70.000,00 SIT). Zniževanje preživnine za predlaganih 5.000,00 SIT mesečno zato ni utemeljeno.

Zavrnitev revizije temelji na določbi 378. člena ZPP.