Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 16/2001 ECLI:SI:VSRS:2001:I.R.16.2001 AI generated

Supreme Court rejects transfer of civil case from district to regional court due to lack of actual jurisdiction.

Case Number Sklep I R 16/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the District Court of Kočevje's request to transfer jurisdiction to the Regional Court of Ljubljana. Although the District Court argued that concurrent proceedings in Ljubljana necessitated a joint resolution, the court found the District Court to be the actual competent authority based on the case value. Consequently, the transfer request was dismissed because the proposed destination court lacked actual jurisdiction.

Legislator headnote

AI generated

67. člen ZPP: Transfer of jurisdiction is permitted only to another court with actual jurisdiction; delegation from regional to district court is impermissible.

Keywords

AI generated
actual jurisdiction transfer of jurisdiction ZPP article 67 district court regional court concurrent proceedings competent authority

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev Okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje v tej pravdni zadevi se zavrne.

[JEDRO]

Iz zakonske določbe 67. člen ZPP izhaja, da mora biti to drugo, torej predlagano sodišče, stvarno pristojno za odločanje v konkretni pravdni zadevi. Zato delegacija z okrožnega na okrajno ali z okrajnega na okrožno sodišče ni možna.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej pravdni zadevi je Okrajno sodišče v Kočevju kot stvarno in krajevno pristojno sodišče že dvakrat odločilo, vendar sta bili obe sodbi razveljavljeni in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Okrajno sodišče v Kočevju je nato z dopisom z dne 16.02.2001 vrhovnemu sodišču predlagalo, da naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za odločanje v tej pravdni zadevi določi Okrožno sodišče v Ljubljani. Predlog utemeljuje z okoliščinami, da v tej pravdni zadevi tožnica zaradi razveze zakonske zveze zahteva od toženca vrnitev podarjene 1/6 nepremičnine, vpisane v vložni številki 1194 k.o..., vendar pa sta zakonca po sklenitvi darilne pogodbe v to nepremičnino oziroma adaptacijo hiše toliko vlagala, da toženec v drugi pravdi, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, od tožnice in njenih bratov kot solastnikov iste nepremičnine zahteva ugotovitev svojega večjega solastninskega deleža.

Vprašanje je, katero pravdo je treba rešiti prej. Iz razlogov zadnje pritožbene odločbe v tej zadevi po mnenju sodišča prve stopnje izhaja, da je treba reševati hkrati oba zahtevka, torej zahtevek za vrnitev darila in zahtevek za ugotovitev večjega solastninskega deleža zaradi investicijskih vlaganj, vendar sodišče prve stopnje za drugi zahtevek ni stvarno pristojno. Zato bi bilo najbolj primerno, da tudi to pravdno zadevo zaradi vrnitve darila prevzame Okrožno sodišče v Ljubljani.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP vrhovno sodišče lahko na podlagi predloga stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Iz pravkar povzete zakonske določbe izhaja, da mora biti to drugo, torej predlagano sodišče, stvarno (ne pa tudi krajevno) pristojno za odločanje v konkretni pravdni zadevi. Ker gre za delegacijo zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče, delegacija z okrožnega na okrajno ali z okrajnega na okrožno sodišče ni možna.

V obravnavani zadevi je glede na ocenjeno vrednost spora za vrnitev darila stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče. Zato je predlagana delegacija na okrožno sodišče neutemeljena. Sodišče prve stopnje je razloge pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu očitno razumelo kot namig sodišču, da je treba oba spora reševati skupaj, vendar je lahko šlo le za namig pravdnima strankama, ki edini lahko v okviru svojih procesnih razpolaganj v eni ali drugi pravdni zadevi dosežeta skupno obravnavanje obeh sporov. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog sodišča za prenos pristojnosti.