Vrhovno sodišče določilo, da je za razvezo darilne pogodbe pristojno sodišče po običajnih pravilih, ne izključno po nepremičnini.

Za odločanje o tej pravdni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Izključna krajevna pristojnost sodišča, kjer nepremičnina leži, je podana le tedaj, kadar gre za stvarnopravni spor, posestni spor ali pa spor v zvezi z zakupom in najemom. V obravnavani pravdni zadevi tožeča stranka toži za razvezo darilne pogodbe. Toži torej za razvezo obligacijskega razmerja, kar pomeni, da gre za obligacijskopravni spor. Tudi predlagana začasna odredba se nanaša na prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine, in ne posega v stvarnopravno razmerje v zvezi z njo.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi razveze darilne pogodbe pri Okrajnem sodišču v Mariboru. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe za prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine parc. št. 551, vložna številka 201 k.o..., in sicer do 1/4. Okrajno sodišče v Mariboru se je na podlagi prvega odstavka 57. člena v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) izreklo za krajevno nepristojno. Menilo je, da je za odločitev o tem sporu izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Okrajno sodišče v Piranu pristojnosti ni sprejelo in je zadevo odstopilo v presojo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Okrajno sodišče v Piranu navaja, da ne gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah po 57. členu ZPP, temveč za obligacijskopravni spor, ker se tožba in njen zahtevek nanašata zgolj na razvezo darilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, in ne na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. To sodišče meni, da je po zakonu za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Okrajno sodišče v Mariboru je svojo odločitev oprlo na prvi odstavek 57. člena ZPP. V njem je določeno, da je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti nepremičnin ter v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Sporna nepremičnina, glede katere je bila sklenjena darilna pogodba, res leži na območju Okrajnega sodišča v Piranu. Vendar pa to dejstvo samo po sebi še ne zadošča za opredelitev izključne krajevne pristojnosti. Izključna krajevna pristojnost sodišča, kjer nepremičnina leži, je podana le tedaj, kadar gre za stvarnopravni spor, posestni spor ali pa spor v zvezi z zakupom in najemom. V obravnavani pravdni zadevi tožeča stranka toži za razvezo darilne pogodbe. Toži torej za razvezo obligacijskega razmerja, kar pomeni, da gre za obligacijskopravni spor. Tudi predlagana začasna odredba se nanaša na prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine, in ne posega v stvarnopravno razmerje v zvezi z njo.

Ker torej ne gre za nobenega od razmerij, ki so določena v prvem odstavku 57. člena ZPP in ki so podlaga za izključno krajevno pristojnost sodišča, na katerem nepremičnina leži, je za odločitev o tem sporu krajevno pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za obligacijskopravna razmerja. Okrajno sodišče v Mariboru je zato zmotno uporabilo ZPP, ko se je izreklo za krajevno nepristojno.

Vrhovno sodišče je o tem sporu o pristojnosti odločilo na podlagi 5. točke 106. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - 20/2000).