Supreme Court dismisses appeal against a procedural ruling on the expiration of the statute of limitations for continuing proceedings.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je natančno določen: četrti mesec od dneva, ko je mirovanje postopka nastopilo (torej od konca tretjega meseca do konca četrtega meseca, šteto v skladu z določili ZPP). Rok je prekluziven, ni ga mogoče podaljšati niti z vložitvijo pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 30.11.1998 zavrglo predlog za nadaljevanje postopka, ugotovilo, da se šteje tožba za umaknjeno in postopek ustavilo. S sklepom z dne 11.5.1999 pa je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo zoper sklep o ugotovitvi mirovanja. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi zoper oba sklepa z isto odločbo, ker je ugotovilo, da nista utemeljeni.

Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V razlogih revizije obširno razlaga po njegovem zmotne razloge za ugotovitev mirovanja postopka. Trdi, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, saj je tožnik izgubil pravico zahtevati svojo več kot evidentno terjatev. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka vidi v tem, da naj ne bi prejel vabila za narok 12.6.1998. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da razveljavi izpodbijana sklepa in vrne zadevo v novo sojenje.

Postopek na prvi stopnji je bil končan pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99), zato je treba skladno z določilom prvega odstavka 498. člena pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur.l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo je mogoče vložiti le, kadar ZPP to izrecno dovoljuje. Glede dovoljenosti revizije zoper sklep velja, da je ta dovoljena le, kadar je s sklepom postopek pravnomočno končan (400. člen ZPP). Izjemoma je revizija dovoljena zoper sklep o potrditvi sklepa o zavrženju revizije (tretji odstavek 400. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je potrdilo sklep o ugotovitvi nastopa mirovanja postopka (216. člen ZPP). Tak sklep je ugotovitvene narave, posledici nastopa mirovanja pa sta lahko različni: (1) nadaljevanje postopka, če to katera izmed pravdnih strank predlaga v zakonsko predvidenem roku, ali (2) presumpcija umika tožbe, če nobena izmed strank v roku štirih mesecev od dneva, ko je nastopilo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja postopka. Pritožba zoper sklep o ugotovitvi mirovanja postopka ne zadrži izvršitve sklepa (218. člen ZPP). Sklep o ugotovitvi mirovanja sam torej ni sklep, s katerim bi se postopek končal, zato tudi revizija zoper njega ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je revizijo zoper tak sklep zavrglo.

Kot je bilo že zapisano, zakon predpisuje domnevo, da se šteje tožba za umaknjeno, če nobena izmed pravdnih strank v določenem roku ne predlaga nadaljevanja postopka. Rok za vložitev predloga je natančno določen: četrti mesec od dneva, ko je mirovanje postopka nastopilo (torej od konca tretjega meseca do konca četrtega meseca, šteto v skladu z določili ZPP). Rok je prekluziven, ni ga mogoče podaljšati niti z vložitvijo pritožbe. Pooblaščenec tožeče stranke celo sam priznava, da je predlog za nadaljevanje postopka vložil prepozno. To je sicer jasno razvidno iz podatkov spisa. Sodišče prve stopnje je zato moralo ugotoviti, da je nastopila domneva umika tožbe in je pravdni postopek zato ustavilo. Seveda velja enaka ugotovitev za sodišče druge stopnje, ki je potrdilo izpodbijano odločitev.

Izkaže se, da niso utemeljeni očitki o kršitvah postopka in zmotni uporabi materialnega prava, zapisani v reviziji. Ko je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti preverilo še (386. člen ZPP), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, takšne kršitve ni ugotovilo. Neutemeljeno revizijo je zato moralo zavrniti (393. člen ZPP). Glede na revizijske očitke pa mora revizijsko sodišče še dodati, da se ni smelo ukvarjati z očitki na račun pravilnosti ugotovitve nastopa mirovanja, saj je bila revizija zoper to odločitev (pravilno) zavržena kot nedovoljena.