Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 37/2000 ECLI:SI:VSRS:2000:I.R.37.2000 AI generated

Supreme Court dismisses request to change appellate court due to lack of clear reasons for procedural efficiency.

Case Number Sklep I R 37/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to designate a different appellate court for a land dispute. The appellants argued that the current court was biased due to alleged procedural violations, but the court found these claims too vague and based on general impressions rather than specific facts. The court ruled that without clear evidence of how a different court would make the process easier or more efficient, the statutory requirement for delegation was not met.

Legislator headnote

AI generated

67. člen Zakona o pravdnem postopku; The Supreme Court may designate a different court only when it is obvious that the proceedings will be easier conducted there or other significant reasons exist, as the primary purpose is efficiency.

Keywords

AI generated
change of court appellate jurisdiction procedural efficiency bias allegations Zakon o pravdnem postopku delegation of jurisdiction land dispute

Cited Legislation

AI generated
67. člen Zakona o pravdnem postopku (Ul. RS, št. 26/99)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev drugega pritožbenega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Temeljni namen delegacije pristojnosti po 67. člen ZPP je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Predlagatelja takih razlogov ne uveljavljata. Njun dvom v "zakonito, pošteno in nepristransko" odločanje temelji na njuni oceni dosedanjega postopka, ta konkretna nepravdna zadeva pa je sedaj prvič v pritožbenem odločanju. Zato nezakonitosti pritožbenemu sodišču ne moreta očitati, zatrjevano pristranost pa sta le pavšalno navrgla.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej nepravdni zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu je s sklepom uredilo mejo med zemljišči udeležencev nepravdnega postopka. V pritožbi proti temu sklepu sta predlagatelja navedla, da jo naslavljata na tisto višje sodišče, ki ga bo na njuno zahtevo za izločitev Okrajnega sodišča v Žalcu in Višjega sodišča v Celju določilo vrhovno sodišče. To zahtevo sta obrazložila v dopolnitvi pritožbe in jo utemeljevala s trditvami, da sta zaradi številnih kršitev sodišča prepričana, da sicer spor ne bo nepristransko, pošteno in zakonito rešen. O njunem predlogu je delno odločilo že sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim ga je zavrglo v delu, ki se nanaša na Okrajno sodišče v Žalcu. Predlagatelja sta se pritožila tudi proti temu sklepu.

Višje sodišče je zahtevo oziroma predlog predlagateljev za določitev drugega pritožbenega sodišča poslalo vrhovnemu sodišču. To je sicer ne dovolj jasno vlogo predlagateljev štelo za predlog za določitev drugega sodišča za odločanje na pritožbeni stopnji, saj izločitev celega sodišča kot takega ni možna, predlagatelja pa tudi ne zatrjujeta, da je bil vsak od sodnikov Višjega sodišča v Celju v tej nepravdni zadevi že izločen, zaradi česar to sodišče ne bi moglo odločati o njuni pritožbi.

Predlog ni utemeljen.

Pogoji za določitev drugega pristojnega sodišča za postopanje v zadevi so določeni v 67. členu Zakona o pravdnem postopku (Ul. RS, št. 26/99), po katerem vrhovno sodišče takemu predlogu stranke ali sodišča ugodi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti po tej zakonski določbi je smotrnost. Očitno morajo biti izkazani razlogi, zaradi katerih bi bilo konkretni postopek lažje opraviti pred drugim sodiščem. Predlagatelja takih razlogov ne uveljavljata. Njun dvom v "zakonito, pošteno in nepristransko"

odločanje temelji na njuni oceni dosedanjega postopka, ta konkretna nepravdna zadeva pa je sedaj prvič v pritožbenem odločanju. Zato nezakonitosti pritožbenemu sodišču ne moreta očitati, zatrjevano pristranost pa sta le pavšalno navrgla. Da bi jo vrhovno sodišče lahko obravnavalo in upoštevalo, bi predlagatelja morala zatrjevati tako konkretno dejstvo, ki bi se nanašalo na vse sodnike pritožbenega sodišča in ki bi utegnilo vplivati na nepristranost teh sodnikov. Iz obrazloženega izhaja, da predlog za delegacijo ni utemeljen. Zato ga je vrhovno sodišče zavrnilo.