Supreme Court dismisses appeal against damage assessment, citing established practice on revalorized payments.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's request to permit a revision against the second-instance judgment. The applicant argued that the court failed to appoint a new medical expert and that the awarded damages were too low, ignoring the principle of contradictoriness. The court ruled that disagreeing with the assessment of the expert report's credibility does not constitute a significant legal issue and that the decision to use revalorized prior payments aligns with established Supreme Court practice.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a odst. 1; 367.c odst. 2: Disagreement with the court's assessment of an expert report's credibility does not constitute a significant legal issue for revision, and the application of revalorized prior damages follows established judicial practice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Nestrinjanje z oceno o prepričljivosti izvedenskega mnenja ne more predstavljati pomembnega pravnega vprašanja.
Odločitev sodišča, da se pri odmeri odškodnine upošteva revalorizirano že plačano odškodnino temelji na že izoblikovani, ustaljeni in enotni sodni praksi Vrhovnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
1. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi njegovega zahtevka za plačilo odškodnine. V predlogu zatrjuje, da je podana kršitev načela kontradiktornosti, ker sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu za postavitev novega izvedenca medicinske stroke glede obsega škode, sodišče druge stopnje pa njegovi pritožbi v tem delu ni ugodilo. Meni, da sodišče pri odmeri odškodnine ne bi smelo upoštevati revalorizirane že plačane odškodnine in da mu je bila prisojena prenizka odškodnina. Poudarja, da prisojena odškodnina predstavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in navaja zadeve II Ips 400/99, II Ips 269/2008 in II Ips 65/2009, ki pa glede obsega škode niso primerljive z obravnavano zadevo.
2. Nestrinjanje z oceno sodišč prve in druge stopnje o prepričljivosti izvedenskega mnenja ne more predstavljati pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Odločitev sodišča druge stopnje, da je treba pri odmeri odškodnine upoštevati revalorizirano že plačano odškodnino temelji na že izoblikovani, ustaljeni in enotni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (II Ips 79/2007 in II Ips 435/2007, II Ips 597/2008, II Ips 704/2008, II Ips 738/2007), prisojena odškodnina pa tudi ne odstopa od odškodnin, ki so bile prisojene v primerljivih primerih (II Ips 130/2008, II Ips 243/2009, II Ips 35/2009 in II Ips 1259/2008).
3. Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).