Supreme Court dismisses appeal where lower court adequately addressed service of process doubts.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje izhaja stališče, da tožena stranka ni uspela vzpostaviti upoštevnega dvoma o dejstvu, da sta bili obvestili puščeni na naslovu njenega prebivališča in ne na drugem naslovu, to pa predstavlja zadosten odgovor na pritožbene navedbe, ki uveljavljajo nasprotno stališče.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 4.150.816,80 SIT (sedaj 17.321,05 EUR) z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka v reviziji uveljavlja vse razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08). Meni, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe. V pritožbi je opozorila na zelo verjetno dejstvo, da je bila sodna pošiljka s tožbo vročena na naslov G. 3 in ne G. 5. Na ovojnici je namreč številka 5 prečrtana in pripisana številka 3. Ker je tožena stranka podala ugovor zoper sklep o začasni odredbi, ker je v ugovoru nasprotovala zahtevku in ker je izrecno izjavila, da tožbe ni prejela, je očitno, da je bilo vročanje opravljeno na napačnem naslovu. Sodišče druge stopnje se o navedeni pritožbeni trditvi ni izreklo oziroma jo je zmotno štelo za neodločilno. Ker je o domnevi vročitve mogoče govoriti le, če ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom, v obravnavanem primeru pa je več kot očitno, da vročitev ni bila opravljena pravilno, zamudna sodba ne bi bila smela biti izdana. Ker sodišče druge stopnje zaradi zmotne presoje ni izčrpalo pritožbe, tožena stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, razveljavi sodbi sodišč prve in druge stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbeno navedbo, da tožba ni bila vročena na toženkin naslov, marveč (po vsej verjetnosti) na naslov G. 3, ne drži. Sodišče je vzelo v obzir vse upoštevne podatke na ovojnici in očitek zavrnilo kot neutemeljen. Edino, kar bi moglo govoriti v prid revidentkinemu stališču, je dejstvo, da je čez ime ulice in številko na desni strani ovojnice povlečena črta in pripisana na eni strani prečrtana številka 59, na drugi strani pa številka 3. Ob dejstvu, da je tako na dvojnikih prvega in drugega obvestila kot na naslovni strani ovojnice, v kateri je bila tožba, naveden naslov G. 5, tožena stranka ni uspela vzpostaviti upoštevnega dvoma o dejstvu, da sta bili obvestili puščeni na tem naslovu in ne na naslovu G. 3. Iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje je mogoče povzeti tako stališče, to pa predstavlja zadosten odgovor na pritožbene navedbe.

Ker niti razlogi, ki jih je uveljavljala tožeča stranka, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08; ZPP).

Odločba o reviziji vključuje zavrnitev predloga tožeče stranke za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).