Supreme Court dismisses appeal; improper service of judgment does not constitute procedural violation under ZPP Art. 339(2) or Art. 394(2).

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Nevročitve oziroma nepravilne vročitve izdane sodne odločbe (in posledično nevložitve revizije) ni mogoče šteti za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zato ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo I Pd 250/2004 z dne 14. 7. 2005 zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter reintegracijski in reparacijski zahtevek. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (Pdp 1245/2005-2 z dne 12. 1. 2007). Drugostopenjska sodba je bila dne 26. 3. 2007 vročena pooblaščencu tožeče stranke odvetniku I. B..

2. Tožeča stranka je dne 20. 9. 2007 predlagala obnovo postopka iz razloga po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Navedla je, da je sodišče drugostopenjsko sodbo napačno vročilo odvetniku I. B., saj je pooblastilno razmerje med njim in tožečo stranko prenehalo. Po 29. 6. 2005 je imela tožeča stranka v postopku le enega pooblaščenca, in sicer O. Č..

3. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrglo kot nedovoljen in prepozen. Obrazložilo je, da nepravilna vročitev drugostopenjske sodbe ne predstavlja obnovitvenega razloga iz citiranega določila ZPP. Predlog je prepozno vložen, saj je bila drugostopenjska sodba odvetniku vročena 26. 3. 2007, predlog za obnovo pa je stranka vložila 20. 9. 2007, kar je po izteku roka iz 2. točke prvega odstavka 396. člena ZPP. Sicer pa tudi po vsebini predlog ni utemeljen. Ker tožeča stranka ni dokazala, da je odvetniku I. B. preklicala pooblastilo, je sodišče ravnalo pravilno, ko mu je vročilo drugostopenjsko sodbo.

4. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

5. Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o zahtevah tožeče stranke za vročitev drugostopenjske sodbe, ki sta po vsebini predstavljali zahtevi za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Pritožbeno sodišče se o tem ni izjasnilo, zato izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zaradi nepravilne vročitve sodbe sodišča druge stopnje tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj ni mogla vložiti revizije. Predlog za obnovo je bil vložen pravočasno, saj je rok pričel teči 29. 8. 2007, ko so pooblaščenci tožeče stranke vpogledali v spis in ugotovili dejstva, ki jih navajajo v predlogu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sklepa nižjih sodišč razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

8. Neutemeljen je revizijski očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče je izpodbijani sklep lahko preizkusilo, saj je sodišče druge stopnje zavrženje predloga za obnovo postopka utemeljilo z ustreznimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Revizija zmotno navaja, da je odločilno dejstvo, glede katerega izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, tudi to, da sodišče ni odločilo o zahtevah tožeče stranke za vročitev sodbe sodišča druge stopnje, ki sta bili po svoji vsebini zahtevi za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. S temi dejstvi se drugostopenjsko sodišče v razlogih svojega sklepa utemeljeno ni ukvarjalo, saj je bila predmet obravnavanega spora odločitev o predlogu za obnovo postopka (394. člen ZPP in nadaljnji) in ne odločitev o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti (42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/1998 in nadaljnji).

9. Tožeča stranka je uveljavljala obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP. V skladu s tem določilom se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Citirano določilo torej kot obnovitveni razlog uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je pravilno ugotovilo, da se obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP lahko nanaša le na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje odločbe in se vsebinsko nanašajo na kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem (na primer pravico do izjavljanja, seznanitve s celotnim procesnim gradivom, pravice v zvezi z vabljenjem, idr.). V okviru obravnavanega obnovitvenega razloga so torej relevantne le tiste kršitve, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost odločbe. Nevročitve oziroma nepravilne vročitve izdane sodne odločbe (in posledično nevložitve revizije) glede na obrazloženo ni mogoče šteti za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zato ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP.

11. Ker obnovitveni razlog po 394. členu ZPP ni podan, se Vrhovno sodišče glede na določilo 383. člena v zvezi z 360. členom ZPP ni opredelilo do revizijskih navedb o pravočasnosti predloga za obnovo in do drugih navedb, ki niso bile bistvenega pomena za odločitev.

12. Z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo.