Appeal allowed regarding wage difference claim nature; court permits review of direct court action eligibility under ZDR s. 204(4).
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted the appeal regarding the dismissal of a lawsuit seeking payment of a wage difference for a specific period. The plaintiff argued that the lower court incorrectly dismissed the claim because it was not a pure monetary debt, noting a deviation from established Supreme Court practice. The court agreed that determining whether such a claim constitutes a monetary debt actionable directly in court is a significant legal issue under the Code of Civil Procedure, thus allowing the appeal for that specific portion.
Legislator headnote
AI generatedZDR 204(4); ZPP 367.a(1): The determination of whether a claim for payment of a wage difference for a specific period constitutes a monetary debt actionable directly in court under s. 204(4) of the Employment Relations Act is a significant legal issue permitting appeal under s. 367.a(1) of the Code of Civil Procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede zavrženja tožbe v zvezi z zahtevkom za plačilo razlike plače za čas od 1. 3. 2004 do 6. 6. 2008.
[JEDRO]
Ker je od opredelitve zahtevka za plačilo razlike plače za določeno obdobje (ali gre za denarni zahtevek iz delovnega razmerja, ki se lahko na podlagi četrtega odstavka 204. člena ZDR uveljavlja neposredno s tožbo pri sodišču) odvisna pravica do uveljavljanja sodnega varstva, gre v zvezi opredelitvijo narave takega zahtevka za pomembno pravno vprašanje v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP. Pri tem tožnik utemeljeno opozarja tudi na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pojmovanja narave takega zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke zavrglo tožbo v zvezi z zahtevkom za ugotovitev, da je bil tožnik v času od 1. 3. 2004 do 6. 6. 2008 zaposlen na delovnem mestu vodje igralnega salona in v zvezi z zahtevkom, da je tožena stranka za navedeno obdobje dolžna plačati tožniku razliko plače do višine plače za navedeno delovno mesto. Čeprav je tožnik tožbo vložil po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, je kot razlog za zavrženje tožbe v navedenem delu navedlo, da tožnik predhodno ni uveljavljal pravic pri delodajalcu v smislu prvega in drugega odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), glede zahtevka za plačilo razlike plače pa navedlo, da ne gre za čisto denarno terjatev.
2. Tožnik je v zvezi s pravnomočnim sklepom sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe predlagal dopustitev revizije. Navajal je, da odločitev sodišča druge stopnje v tem delu odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, praksa sodišča druge stopnje pa v zvezi z uveljavljanjem denarnih zahtevkov iz delovnega razmerja tudi ni povsem enotna. V zadevi je osrednje pravno vprašanje, ali je tožba vložena pravočasno in ali gre za denarno terjatev, ki jo lahko tožnik uveljavlja neposredno pri pristojnem sodišču.
3. Predlog je delno utemeljen.
4. Ker je od opredelitve zahtevka za plačilo razlike plače za določeno obdobje (ali gre za denarni zahtevek iz delovnega razmerja, ki se lahko na podlagi četrtega odstavka 204. člena ZDR uveljavlja neposredno s tožbo pri sodišču) odvisna pravica do uveljavljanja sodnega varstva, gre v zvezi opredelitvijo narave takega zahtevka za pomembno pravno vprašanje v smislu prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem tožnik utemeljeno opozarja tudi na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pojmovanja narave takega zahtevka (sklep v zadevi Dsp 69/2008 in sodba v zadevi VIII Ips 320/2007 z dne 23. 3. 2009). Zato je sodišče v tem delu revizijo dopustilo.
5. Glede zavrženja tožbe v zvezi z ugotovitvenim zahtevkom, da je bila tožeča stranka zaposlena na delovnem mestu vodje igralnega salona in da ji je dolžna tožena stranka za nazaj izdati pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, razlogi za dopustitev revizije niso podani.