Supreme Court dismisses administrative appeal as inadmissible due to lack of monetary value exceeding 20,000 euros.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Če revident ne izkaže obstoja kakšnega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se taka revizija zavrže kot nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku dne 2. 3. 2009 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da se denacionalizacijski zahtevek primarno nanaša na vračilo premoženja v naravi, podrejeno pa na plačilo odškodnine, ki bi po njegovi oceni znašala 130.000,00 EUR. Izpodbijana odločitev ima zanj tudi zelo hude posledice, saj je od nje odvisno vračilo obsežnega premoženja. Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Slovenska Bistrica z dne 30. 5. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 11. 8. 2008, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper prvostopenjsko odločbo. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo tožnikov za denacionalizacijo tam navedenega premoženja, zaplenjenega A.A., ker je ugotovil, da prejšnji lastnik in njegovi pravni naslednici ne izpolnjujejo pogojev o državljanstvu iz prvega odstavka 9. člena oziroma 12. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov.

6. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Revident v reviziji sicer navaja, da je poleg zahteve za vračilo premoženja v naravi za primer, če vračilo v naravi ne bi bilo možno, postavil tudi podrejeni zahtevek za plačilo odškodnine, ki naj bi znašala 130.000,00 EUR, vendar pa zatrjevanega zneska niti ne obrazloži niti z ničemer ne izkaže. Zatrjevani znesek tudi ni razviden iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v obravnavanem upravnem sporu. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na njegovi strani, revident pa tega bremena ni izpolnil samo z navedbo zneska odškodnine v reviziji, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revident samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost nepremičnine ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

8. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.