Appeal dismissed; late administrative lawsuit rejected because second-instance decision was already served before filing.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker je v obravnavani zadevi tožena stranka kot drugostopenjski organ že izdala odločbo v zvezi s pritožbo tožeče stranke in ji je bila le-ta vročena, še preden je tožeča stranka vložila tožbo, tožba zaradi molka organa ni dopustna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) v 1. točki izreka sklepa kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi molka upravnega organa - Ministrstva za gospodarstvo RS, v zvezi s pritožbo (zahtevo) tožeče stranke zoper odločbo Tržnega inšpektorata RS, Enote Kočevje z dne 29.11.1999, in v 2. točki sklenilo, da se ne ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse.

V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da iz upravnih spisov v zadevi družbe A, d.d., izhaja, da je tožena stranka s svojo odločbo z dne 6.11.2006, ob reševanju pritožbe (zahteve) tožeče stranke odločila o zahtevi tožeče stranke za izrek ničnosti odločbe Tržnega inšpektorata RS, Enote Kočevje z dne 29.11.1999, in zahtevi tožeče stranke za vstop v navedeni postopek. Odločba tožene stranke je bila vročena pooblaščencu tožeče stranke A.A. dne 27.11.2006. Tožeča stranka je sicer tožbo vložila zaradi molka organa druge stopnje, o kateri pa je že odločeno in je bila odločba tožeči stranki tudi vročena, zato je sodišče štelo, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper odločbo upravnega organa druge stopnje, s katero je bila zavržena njena pritožba (zahteva). Ker je tožeča stranka tožbo vložila 15.2.2007, odločba upravnega organa druge stopnje pa ji je bila vročena dne 16.11.2006, jo je vložila prepozno, saj bi jo morala vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, zaradi molka organa druge stopnje pa bi jo lahko vložila le, če odločba ne bi bila izdana.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep iz razlogov navedenih v 1. in 2. točki prvega odstavka 75. člena ZUS-1 in predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadeva vrne v odločanje kakšnemu drugemu oddelku upravnega sodišča. Navaja, da je sodišče o tožbi odločilo na podlagi dopisa Ministrstva za gospodarstvo, ki ne more biti upravna zadeva. Sama je ravnala v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 in pritožbeni organ dne 30.10.2006 pozvala, naj jo obvesti o izdaji odločbe, kar organ ni storil in je bila tožba upravičena. Ker tožba zaradi molka organa ne more biti prepozna, je odločitev sodišča za njeno zavržene na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 nepravilna in nezakonita.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iz 1. odstavka 28. člena ZUS-1 teče od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan (upravni) postopek. V drugem odstavku 28. člena ZUS-1 je določeno, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V obravnavanem primeru je bil upravni postopek končan z odločbo Ministrstva za gospodarstvo z dne 6.11.2006, ki jo je odvetnik tožeče stranke prejel dne 27.11.2006, kar je razvidno iz povratnice v upravnem spisu. Rok za vložitev tožbe v obravnavani zadevi se je tako iztekel s pretekom dne 27.12.2006 (sreda), tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti šele dne 15.2.2007, torej po poteku roka za vložitev tožbe. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in tožbo kot prepozno zavrglo, pri čemer je štelo, da je tožeča stranka vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je bila njena zahteva za ugotovitev ničnosti odločbe organa prve stopnje zavržena.

V zvezi s pritožbenim ugovorom, da je sklep sodišča prve stopnje nezakonit iz razloga, ker je vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ki ne more biti prepozna, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo tudi v takem primeru treba tožbo zavreči, ker zanjo niso bili izpolnjeni pogoji. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na drugi odstavek 28. člena ZUS-1. Navedena določba pride v poštev le v primeru, kadar organ druge stopnje ne odloči o pritožbi stranke v zgoraj navedenih rokih, stranka pa je še pred vročitvijo drugostopenjske odločbe pri sodišču vložila tožbo zaradi molka organa. V obravnavanem primeru pa je tožniku še pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa bila vročena odločba organa druge stopnje, v zvezi s katero ima zoper prvostopno odločbo pravico vložiti tožbo na upravno sodišče (v roku 30 dni od vročitve), zato tožba zaradi molka organa v obravnavani zadevi ni dovoljena, ker zanjo niso izpolnjeni pogoji in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo petega odstavka 168. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče oprosti plačila sodnih taks pravno osebo v sporih v zvezi z njeno dejavnostjo, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom takse za tožbo v višini 65,68 EUR ogrožena njena dejavnost oziroma, da teh sredstev nima.

Pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na odločbo prvostopenjskega organa, so za odločitev v tem pritožbenem postopku, kjer se presoja pravilnost procesne odločitve sodišča prve stopnje, pravno nepomembne.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1), saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.