Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I R 22/2000 ECLI:SI:VSRS:2000:I.R.22.2000 AI generated

Vrhovno sodišče zavrne predlog za določitev drugega pristojnega sodišča zaradi odvetnika na sedežu. The court holds that mere proximity does not threaten impartiality.

Case Number Sklep I R 22/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a civil case to a different competent court. The plaintiff, an attorney based at the court's location, argued that daily contact with judges compromised judicial impartiality. The court ruled that such proximity alone does not constitute a significant reason for transfer, as judges remain capable of objective decision-making despite knowing the parties.

Legislator headnote

AI generated

67. člen Zakona o pravdnem postopku; dejstvo, da je stranka odvetnik na sedežu sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča, saj sodniki varujejo nepristranost tudi pri poznavanju strank.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction judicial impartiality attorney at court competent court significant reasons civil procedure conflict of interest

Cited Legislation

AI generated
67. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated
Sklep I R 61/2003
Supreme Court transfers tort claim from Ptuj to Celje due to witness availability and procedural efficiency.
Sklep I R 86/2004
Supreme Court transfers jurisdiction to Maribor due to potential bias from a former juror's prior service.
Sklep I R 93/2007
Slovenian Supreme Court allows transfer of case to another court due to judge's relationship with a party.
Sklep VIII R 14/99
Court dismisses case due to judge's prior employment at the requesting court raising impartiality doubts.
Sklep I R 6/2005
Supreme Court rejects transfer of jurisdiction request based on lawyer's personal bias claims rather than objective impartiality.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je 11.8.1995 vložil pri stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču na Ptuju tožbo, s katero od obeh tožencev zahteva nerazdelno plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki izhaja iz škodnega dogodka z dne 12.8.1992. Po precejšnjih težavah pri vročanju tožbe je nato sodišče z dopisom z dne 20.4.2000 predlagalo vrhovnemu sodišču, da določi drugo stvarno pristojno sodišče. Svoj predlog je utemeljilo, da je tožnik odvetnik na Ptuju, da sodišče z njim dnevno posluje in bi to tožencema lahko vzbujalo dvom v nepristranost.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj delegacije se ne sklicuje na razloge ekonomičnosti, ki spadajo v prvi sklop razlogov za delegacijo, temveč glede na povzeto zakonsko besedilo na drugi sklop razlogov, torej druge tehtne razloge. Vrhovno sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je tožnik odvetnik na Ptuju, s katerim stvarno in krajevno pristojno sodišče dnevno posluje, ne predstavlja takega tehtnega razloga.

Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja. Vrhovno sodišče je moralo neutemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrniti.