Supreme Court dismisses appeal for failing to correct a non-compliant complaint within the statutory deadline.

Tožba je temeljno procesno dejanje, ki mora, da je dopustna, izpolnjevati vse formalne zakonske pogoje, določene v 180. členu ZPP. Če jih ne, do vsebinskega obravnavanja po njej sploh ne more priti.

[OBRAZLOŽITEV]

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 24. 4. 2007 tožnike pozvalo, naj v roku 15 dni tožbo popravijo in dopolnijo tako, da bo zmožna za obravnavanje. Ker tega v omenjenem roku niso storili, je sodišče tožbo s sklepom zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo prvostopenjski sklep.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje so tožniki vložili revizijo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Menijo, da so razlogi izpodbijanega sklepa nejasni in protispisni oziroma da pritožbeno sodišče z njimi ni odgovorilo na pritožbene navedbe. Trdijo, da je drugostopenjsko sodišče spregledalo, da se je predmetni zahtevek prvotno obravnaval v okviru pravdnega postopka P 2086/2003 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kjer je bil postavljen popoln in razumljiv tožbeni zahtevek, ki je omogočal vsebinsko obravnavanje spora. Zaradi povezanosti s tem zahtevkom in z v zadevi P 2086/2003 navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi, je predmetni tožbeni zahtevek popoln in razumljiv tudi brez dopolnitve. Odločitev sodišč druge in prve stopnje je, nadaljujejo, tudi v nasprotju z določili 286. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da sme stranka tudi še na prvem naroku za glavno obravnavo navajati dejstva in predlagati dokaze. Prav tako pa bi moralo sodišče v skladu z 285. členom ZPP, če oceni, da ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev in zanje ponudila ustreznih dokazov, stranko na to opozoriti. Na dolžnost takšnega ravnanja je v odločbi Up-312/03 opozorilo tudi Ustavno sodišče RS.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija v izhodišču očita drugostopenjskemu sodišču, da izpodbijanega sklepa ni (zadostno) obrazložilo oziroma da je to storilo nejasno. To ne drži. Pritožba, ki po vsebini obsega le povedi: ''tožeča stranka izpodbija sklep, saj meni, da je sodišče zmotno odločilo, tožba je namreč sposobna za obravnavanje in je ni moč zavreči'' in ''sodišče tudi ni obrazložilo, v čem je sodba pomanjkljiva'', kaj več kot kratke, lapidarne obrazložitve niti ne terja.

7. Rdečo nit preostanka revizije predstavlja trditev, da je tožbeni zahtevek, ki naj bi bil predmet te pravde, tudi brez dopolnitve popoln in razumljiv. Vendar ta trditev ni dovolj konkretizirana, da bi bilo mogoče preizkusiti njeno utemeljenost. Tožniki namreč ne pojasnijo, zakaj je zahtevek, tak kot je, zadostno opredeljen oziroma dovolj natančno podan, in zakaj trditve o dejstvih (skupaj z dokaznimi predlogi), na katere se opira, zadoščajo za njegovo individualizacijo. Zgolj omemba (domnevno spregledane) ''povezanosti z zahtevkom v zadevi P 2086/2003'' in v tem postopku navedenimi dejstvi in predlaganimi dokazi ne zadošča. Zlasti ne zato, ker je bilo v tem postopku poleg predmetnega postavljenih kar 22 zahtevkov, opirajočih se na različno pravno in dejansko podlago, raziskovanje vsebinskih vezi med njimi in njihova vrednostna presoja sama po sebi pa ni nekaj, s čimer bi se bilo revizijsko sodišče dolžno ukvarjati.

8. Zgrešeno je nazadnje tudi sklicevanje tožnikov na možnost naknadne poprave oziroma dopolnitve tožbe na podlagi 285. in 286. člena ZPP. Ti določbi se nanašata na obravnavanje zadeve po vsebini, medtem ko z vprašanjema popolnosti in razumljivosti tožbe, ki sta procesni predpostavki, nimata kaj dosti opraviti. Tožba je temeljno procesno dejanje, ki mora, da je dopustna, izpolnjevati vse formalne zakonske pogoje (primerjaj 180. člen ZPP). Če jih ne, do vsebinskega obravnavanja po njej sploh ne more priti. Tožnik, ki najkasneje v roku, ki ga za to določi sodišče, ne poskrbi za izpolnjenost temeljnih procesnih predpostavk, mora razloge za odrek presoje o utemeljenosti tožbenega zahtevka pač poiskati pri sebi.

9. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zato zavrnilo (378. člen ZPP).