Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 121/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.121.2009 AI generated

Appeal dismissed because joint liability not declared, making individual claim under threshold.

Case Number Sklep II Ips 121/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected the appeal filed by the defendant against the second-instance judgment. The core issue was that the first-instance court failed to declare the plaintiffs' claims as joint, rendering them several instead. Consequently, each plaintiff could only claim half the total amount, which fell below the statutory threshold for allowing an appeal.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 2. odstavek; Obligacijski zakonik (OZ) 406. člen: An appeal is inadmissible in property disputes if the value of the claim against a single debtor does not exceed the statutory limit, particularly when the claim is several rather than joint.

Keywords

AI generated
several claim joint liability appeal threshold property dispute ZPP 367 OZ 406 inadmissible appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev. Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 5.878,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da obljuba tožnikoma, da bosta za opravljene storitve plačana in omenjena v oporoki, sama po sebi ne pomeni pravnega temelja za neupravičeno obogatitev.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izrek pravnomočne sodbe določa, da je toženka dolžna plačati tožnikoma 5.878,55 EUR. V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev (406. člen Obligacijskega zakonika). Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, kar ne dosega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (377. člen ZPP).

7. Ker odgovor na revizijo glede na njegovo vsebino ni bil potreben, je revizijsko sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP).