Unjust enrichment claim dismissed because it contradicts a final judgment already granting the property right.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's revision against a final dismissal of an unjust enrichment claim. The appellant argued that the first-instance court erred by issuing a default judgment without hearing her, claiming she received nothing for the disputed property. The court held that since a final judgment already granted the property right, the appellant cannot demand its return or monetary equivalent via an unjust enrichment suit.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Zakon o pravdnem postopku – A: Where a final judgment has already granted the property right, a subsequent claim for unjust enrichment regarding that same property is inadmissible as it contradicts the final decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene bogatitve, ker je zahtevek iz obogatitvene tožbe v diametralnem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno z ugodilno sodbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilo (nepravo) zamudno sodbo in v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da iz tožbenih trditev ne izhaja njegova utemeljenost.
2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi.
3. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča. Sodišče naj bi kršilo določbe pravdnega postopka, ker je izdalo zavrnilo zamudno sodbo brez obravnave in v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Sodišči naj bi tudi spregledali „bistvo zadeve“, da tožnica od toženke ni prejela ničesar za sporno nepremičnino, saj je dokazno breme, da je toženka karkoli plačala za stanovanje, na njeni strani.
4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo vse predpostavke za izdajo zavrnilne zamudne sodbe. Pri tem je tudi pravilno upoštevalo tedaj veljavno novelo ZPP-A, ki v primeru nesklepčnosti tožbe ni predpisovala posebnega postopka pred izdajo sodbe.
7. Tožnica je s tožbo zahtevala od toženke, da ji plača denarni ekvivalent nepremičnine, ki jo je toženka po tožbenih trditvah pridobila na podlagi pravnomočne sodbe. Tistega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe, ni mogoče zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene bogatitve, ker je zahtevek iz obogatitvene tožbe v diametralnem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno odločeno z ugodilno sodbo(1). Enako kot za vrnitev stvari, ki naj bi bila predmet obogatitve, pa mora veljati tudi za plačilo njenega denarnega ekvivalenta, saj ta pride v poštev le takrat, ko prejetega ni mogoče vrniti (npr. zaradi uničenja stvari ali spremembe njene identitete). V takšnem primeru pa je sicer podlaga zahtevka povsem enaka kot pri vrnitvenem zahtevku in tudi zanj velja enako kot za vrnitvene zahtevke v zvezi s tistim, kar je bilo izpolnjeno na podlagi pravnomočne sodbe(2).
8. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo v skladu s 378. členom ZPP. Zavrnitev revizije implicira tudi zavrnitev tožničinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.
---.---
Op. št. (1): Primerjaj Juhart, Civilno-procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba Ljubljana, 1961, str. 455 in Wedam-Lukič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2009, tretja knjiga, str. 167.
Op. št. (2): Primerjaj prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika.