Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 323/2008 ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.323.2008 AI generated

Supreme Court dismisses appeal on loan contract interpretation, upholding lower courts' evidence-based finding of partial debt.

Case Number Sodba II Ips 323/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal against the appellate court's decision to partially uphold a loan contract dispute. The lower courts found that the written agreement limited the borrower's repayment obligation to 7,344.35 EUR, rejecting the plaintiff's claim for the full 28,480.22 EUR despite the borrower's testimony. The court ruled that the plaintiff's arguments merely challenged the lower courts' assessment of evidence and failed to prove a factual error, thus violating the rules against appeals based on disputed facts.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 370. člen (3); 375. člen; 378. člen: An appeal is inadmissible if it is based solely on a challenge to the lower court's evaluation of evidence without proof of a factual error.

Keywords

AI generated
loan contract interpretation partial debt recovery evidence assessment appellate review limits factual findings appeal

Cited Legislation

AI generated
375. člen Zakona o pravdnem postopku
370. člen (3) Zakona o pravdnem postopku
378. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Nižji sodišči sta svojo odločitev obrazložili z jasnimi razlogi. Zato so tožnikovi očitki v zvezi s tem neutemeljeni. Prav tako z navedbo, da sta nižji sodišči verjeli toženčevi izpovedbi kljub temu, da nasprotuje listinam v spisu, ni mogoče utemeljiti nobene kršitve določb pravdnega postopka. Vsebinsko tožnikove revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženca obsodilo na plačilo 7.344,35 EUR (prej 1,760.000 SIT) z obrestmi. Tožbeni zahtevek za plačilo 28.480,22 EUR (prej 6,825.000 SIT) z obrestmi pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je toženec s posojilno pogodbo zavezal tožniku vrniti zgolj 7.344,35 EUR in ne tudi 28.480,22 EUR.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo 28.480,22 EUR in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu potrdilo. Poleg tega je ugodilo toženčevi pritožbi, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na dolžnost plačila 7.344,35 EUR in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča (s katero je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje) vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Trdi, da sta nižji sodišči vsebino pogodbe razlagali očitno v korist toženca in da sta verjeli toženčevi izpovedi kljub temu, da nasprotuje listinam v spisu. Poleg tega navaja, da so razlogi za odločitev nižjih sodišč protislovni.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik toženčevo dolžnost za vrnitev glavnice v višini 28.480,22 EUR utemeljuje na podlagi tretje točke pogodbe med pravdnima strankama z dne 10. 11. 1995. Nižji sodišči sta ugotovili, da je mogoče pogodbo razlagati zgolj tako, da se je tožnik obvezal tožencu pomagati ustvariti prihodek v višini 28.480,22 EUR (v pogodbi 75.000 DEM) in ne da sta se pravdni stranki dogovorili za toženčevo dolžnost vračila tega zneska. Svojo odločitev sta obrazložili z jasnimi razlogi. Zato so tožnikovi očitki v zvezi s tem neutemeljeni. Prav tako z navedbo, da sta nižji sodišči verjeli toženčevi izpovedi kljub temu, da nasprotuje listinam v spisu, ni mogoče utemeljiti nobene kršitve določb pravdnega postopka. Vsebinsko tožnikove revizijske trditve pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč. Na podlagi takih navedb pa tožnik z revizijo ne more uspeti, ker po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Ker tožnik ni uspel dokazati, da mu je toženec dolžan vrniti 28.480,22 EUR, je pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

8. Razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani. Zato jo je bilo treba na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.