Court transfers jurisdiction to ensure appearance of impartiality when applicant is court employee.

Za odločitev o ugovoru se določi Okrajno sodišče na Jesenicah.

[JEDRO]

Med druge tehtne razloge spada tudi okoliščina, da je predlagateljica del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njenem ugovoru. Toda če bi to sodišče o ugovoru odločilo, bi bila lahko prizadeta njegova objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika kot nosilca sodne funkcije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. A. A. je pri Okrajnem sodišču v Radovljici predlagala vknjižbo služnostne pravice na parc. št. 105/5 k.o. ... Njen predlog je bil s sklepom Dn. št. 1361/2009 z dne 12. 8. 2009 zavrnjen, predlagateljica pa je zoper ta sklep pravočasno ugovarjala.

2. Okrajno sodišče v Radovljici je predlagalo, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo odločilo o ugovoru predlagateljice. Kot razlog za svoj predlog je navedlo okoliščino, da je predlagateljica A. A. na Okrajnem sodišču v Radovljici že več let zaposlena kot strokovna sodelavka. Odločitev katerekoli sodnice tega sodišča o predlagateljičinem ugovoru bi zato lahko porodila dvom v nepristranskost odločitve.

3. Za odločitev o ugovoru se določi Okrajno sodišče na Jesenicah.

4. Ustava Republike Slovenije v 23. členu določa pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, ki zajema presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v posamezni konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti: Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 67. členu določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije spada tudi okoliščina, da je predlagateljica del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njenem ugovoru. Toda če bi to sodišče o ugovoru odločilo, bi bila lahko prizadeta njegova objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika kot nosilca sodne funkcije.

6. V predlogu za delegacijo uveljavljana okoliščina utemeljuje prenos krajevne pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije za odločitev o ugovoru določilo Okrajno sodišče na Jesenicah.