Slovenian Supreme Court dismisses review application due to failure to specify case value and damages amount.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's application for permission to file a review against the second-instance judgment. The defendant argued that the first-instance court failed to assess the plaintiff's contribution to damages and that the awarded sum was unjustified, but did not specify the total value of the contested judgment or the amount exceeding fair compensation. The court dismissed the application because the applicant failed to define the value of the contested part of the judgment, a requirement necessary to determine if the review falls within the admissible monetary threshold under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen; 377. člen: An application for permission to file a review is inadmissible if the applicant fails to specify the value of the contested part of the final judgment, preventing the court from determining whether the review is admissible based on the statutory monetary thresholds.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Toženec v predlogu ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe in tudi ni navedel, v kolikšnem razmerju uveljavlja tožnikov prispevek, pa tudi ne, kolikšen znesek presega po njegovem mnenju pravično denarno odškodnino.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 17.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi toženčeve večkratne spolne zlorabe takrat 13 let starega tožnika. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
3. Toženec v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije zatrjuje procesne kršitve v zvezi z izvedenskim mnenjem in zmotno uporabo materialnega prava, ker ni bil ugotovljen tožnikov soprispevek, to pa je za toženca pomembno vprašanje, ki je bilo nezakonito rešeno in je bila nedvomno kršena toženčeva pravica do enakega obravnavanja v postopku. Pri tem tudi sama višina prisojene odškodnine odstopa od odškodnin v podobnih primerih.
4. Predlog ni popoln.
5. Z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) spremenjena ureditev revizijskega postopka v 367. členu najprej ureja primere, ko je revizija vselej dovoljena (če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR) in primere, ko revizije ni (če ta vrednost ne presega 2.000 EUR oziroma če zakon določa, da revizije ni), v razponu med obema vrednostima pa lahko stranka vloži predlog za dopustitev revizije. Zato mora vrhovno sodišče preveriti, ali bi bila v zadevi, v kateri stranka predlaga dopustitev revizije, revizija sploh dovoljena.
6. V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženec v predlogu te vrednosti ni opredelil in tudi ni navedel, v kolikšnem razmerju uveljavlja tožnikov prispevek, pa tudi ne, kolikšen znesek presega po njegovem mnenju pravično denarno odškodnino. Izostanek teh opredelitev v predlogu za dopustitev revizije ima enake posledice kot njen izostanek v reviziji (primerjaj razloge pravnega mnenja občne seje VS RS s 26. 6. 2002), saj te pomanjkljivosti tudi v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti.
7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženčev nepopoln predlog za dopustitev revizije.