Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 182/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:II.DOR.182.2009 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request citing non-uniform practice as insufficient for legal review.

Case Number Sklep II DoR 182/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to appeal, ruling that a single differing decision does not constitute non-uniform judicial practice. The applicant argued for legal inconsistency regarding damages for unreasonable court delays, but the court noted the lower courts had already addressed similar issues without recognizing such damages as legally established. Consequently, the court found the statutory grounds for review under the Code of Civil Procedure were not met and dismissed the request.

Legislator headnote

AI generated

367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP: A single decision differing from others does not establish non-uniform judicial practice sufficient to permit an appeal.

Keywords

AI generated
non-uniform judicial practice permission to appeal legal inconsistency court delays damages Code of Civil Procedure

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu ne opozarja na noben vidik, ki ga revizijsko sodišče ne bi upoštevalo v citirani in tudi več drugih zadevah, kjer je zavzelo stališče, da v tožnikovi podobnih zadevah ne gre za pravno priznano škodo. Samo ena drugačna odločba ne pomeni neenotne sodne prakse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine za sojenje v nerazumnem roku in toženki naložilo plačilo 500 EUR s pripadki. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in prisodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tudi za plačilo 500 EUR, tožnikovo pritožbo pa je zavrnilo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe.

2. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi zatrjuje neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporaba materialnega prava in razvoj prava preko sodne prakse. Zatrjevane procesne kršitve kot neposrednega revizijskega razloga ne obrazloži, zmotno uporabo materialnega prava pa uveljavlja z razlogi, s katerimi ugovarja stališču revizijskega sodišča v zadevi II Ips 305/2009.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu ne opozarja na noben vidik, ki ga revizijsko sodišče ne bi upoštevalo v citirani in tudi več drugih zadevah, kjer je zavzelo stališče, da v tožnikovi podobnih zadevah ne gre za pravno priznano škodo. Samo ena drugačna odločba ne pomeni neenotne sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče je zato ugotovilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani in je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo tožnikov neutemeljen predlog.