Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal due to lack of specific legal grounds and facts.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for leave to appeal the second-instance judgment. The plaintiff, a real estate agent, had partially succeeded in claiming a commission fee from the defendant, while the second instance court reversed the first instance decision to fully award the claim. The court dismissed the appeal request because it failed to meet the strict formal requirements of Article 367b(4) of the Act on Civil Procedure, specifically lacking precise statements of the disputed legal issue and the alleged violation.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367b(4) of the Act on Civil Procedure; A request for leave to appeal must precisely state the disputed legal issue and the alleged violation, otherwise it constitutes an inadmissible appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Sicer obširen predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po predstavlja nedovoljeno revizijo.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
1. Tožeča stranka, ki je nepremičninski posrednik, je od toženke zahtevala provizijo, ker naj bi njo in njenega moža spravila v stik z lastnikom stanovanja, ki sta ga nato kupila. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo le delno. Toženko je zavezalo tožeči stranki plačati 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v tistem delu, ki ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo.
2. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije.
3. Predlog ni popoln.
4. Po določbi četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Tožnica tem formalnim zahtevam ni zadostila: njen sicer obširen predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja nedovoljeno (primerjaj drugi in tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku) revizijo.
5. Predlog za dopustitev revizije, ki ni v skladu z zgoraj že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, Vrhovno sodišče zavrže (šesti odstavek istega člena). Tako je moralo ravnati tudi v konkretnem primeru.