Supreme Court allows review to establish maximum interest rate cap for foreign currency loans between legal entities and individuals.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the review request to determine the maximum permissible interest rate for a loan denominated in a foreign currency. The lower courts had previously ruled that agreed interest rates exceeding 37.5% were void, but the Supreme Court found the specific legal question regarding this cap for foreign currency loans between a legal entity and an individual to be unresolved. Consequently, the Court allowed the review to fill this legal gap and ensure legal certainty for similar contracts from the 1990s.
Legislator headnote
AI generatedčlen 367.c odst. 3 ZPP; The Supreme Court may admit a review when a specific legal question regarding the maximum interest rate cap for foreign currency loans between legal entities and individuals remains unresolved, thereby establishing legal certainty for similar contracts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ker so pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo – vprašanje višine obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti od posojila, danega v tolarski protivrednosti zneska, izraženega v tuji valuti.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, koliko je najvišja dovoljena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti od posojila, danega v tolarski protivrednosti zneska, izraženega v tuji valuti, v razmerju med pravno osebo kot posojilodajalcem in posameznikom kot posojilojemalcem.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da gre pri posojilni pogodbi z dne 4. 5. 1995, ki je bila sklenjena med prvotoženo stranko kot posojilodajalko, drugotoženo stranko kot posojilojemalko ter tožnikoma kot zastaviteljema ter pri sporazumu istih strank z dne 4. 5. 1995 za delno ničnost v delu, v katerem v pogodbi in sporazumu dogovorjene pogodbene in zamudne obresti presegajo obrestno mero, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v DEM na vpogled. Tožnikoma je naložilo plačilo stroškov postopka tožencev.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se ugotovi, da sta v prejšnji točki navedena posojilna pogodba in sporazum delno nična v delu, v katerem v pogodbi in sporazumu dogovorjene pogodbene in zamudne obresti presegajo 37,5-odstotno realno obrestno mero. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo.
3. Tožnika sta v predlogu za dopustitev revizije kot ključno vprašanje navedla, kolikšna je najvišja dovoljena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti od posojene glavnice v tuji valuti, ko posojilno pogodbo skleneta zastavljalnica in posameznik. Navedla sta, da to vprašanje ni pravno urejeno, podobne pogodbe, kot je bila sklenjena v obravnavanem primeru, pa so se v 90. letih prejšnjega stoletja množično sklepale. Odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi zapolnila navedeno pravno praznino, bi pripomogla k zagotovitvi pravni varnosti.
4. Predlog je utemeljen.
5. Glede vprašanja, ki ga izpostavlja predlog, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. V tem obsegu je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).