Supreme Court allows appeal regarding employer liability for occupational disease under ZOR Article 156 vs 154.

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ustreznosti uporabe določbe tretjega odstavka 156. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot materialnopravne podlage za presojo obstoja odškodninske obveznosti tožene stranke v obravnavanem primeru.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ustreznosti uporabe določbe tretjega odstavka 156. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot materialnopravne podlage za presojo obstoja odškodninske obveznosti tožene stranke za škodo kot posledico poklicne bolezni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je v tej pravdi zahteval od toženca odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo ter plačevanje mesečne rente na podlagi trditev, da je bil od 1. 9. 1978 do 15. 1. 2000 pri njem zaposlen kot serviser in monter uličnih črpalk na bencinskem servisu in da je bil ves ta čas na delu izpostavljen prekomernim vplivom zdravju škodljivih hlapov naftnih derivatov, v posledici takšnih delovnih pogojev pa zbolel (možganska atrofija, psihoorganski sindrom in bronhialna astma) ter bil po letu in pol bolniškega staleža dne 1. 1. 2000 (v 46. členu starosti) predčasno invalidsko upokojen zaradi popolne nezmožnosti za delo.

2. S pravnomočno sodbo je bilo zahtevku tožnika pretežno (v obsegu, razvidnem iz izrekov uvodoma citiranih sodb) ugodeno. Odločitev o podlagi odškodninskega zahtevka tožnika je sodišče prve stopnje oprlo na določbo tretjega odstavka 156. člena ZOR z dodatno obrazložitvijo, da protipravno ravnanje in krivda povzročitelja škode po tej določbi nista predpostavki odškodninske obveznosti (obrazložitev na 16. strani prvostopenjske sodbe). Sodišče druge stopnje je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje s tem v zvezi z obrazložitvijo: „Pravilna je prvostopna ocena o materialni podlagi tožbenega zahtevka v določilih 156. člena, tretjega odstavka ZOR in sicer v povezavi s členom 154/II-III ZOR, ki pa ne zahteva izpolnitve elementa protipravnosti, ko gre za dovoljeno dejavnost, temveč namesto protipravnosti večjo škodno nevarnost“ (obrazložitev na 6. strani drugostopenjske sodbe).

3. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da sodbi sodišč prve in druge stopnje temeljita na zmotni uporabi materialnega prava. Določbe 156. člena ZOR se nanašajo na pravno varstvo okolja pred emisijami, v obravnavanem primeru pa gre za področje odškodninske odgovornosti delodajalca iz naslova delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, ki bi jo bilo treba presojati izključno po določbah 154. člena ZOR v povezavi z določbami ZDR-1. Takšna je tudi usklajena sodna praksa, v zvezi s čimer se toženec sklicuje na judikate Vrhovnega sodišča VIII Ips 302/2004, II Ips 544/2007, II Ips 643/2007 in VIII Ips 25/98.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede spornega pravnega vprašanja, navedenega v toženčevem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).