Lease contract not voidable due to lack of disproportionality despite alleged exploitation of distress.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Pogodba je oderuška, če sta izpolnjena dva pogoja: nesorazmernost izpolnitve in zloraba položaja.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da sta ji tožena zakonca na podlagi najemne pogodbe z dne 3.12.1993 dolžna plačati najemnino po 500 DEM na mesec, v tolarski protivrednosti za poslovne prostore za obdobje od 1.1.1996 do novembra 1997. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti sodbi sodišča prve stopnje sta se pritožila toženca. Sodišče druge stopnje je njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje sta toženca vložila revizijo zaradi napačne uporabe materialnega prava. V reviziji navajata, da sta najemno pogodbo sklenila v stiski. Za obnovo najetega gostinskega lokala sta najela kredite, nato pa tožnica ni hotela dati soglasja za izdajo uporabnega dovoljenja. Svoje soglasje je pogojevala s sklenitvijo najemne pogodbe za previsok znesek. Toženca menita, da bi sodišče moralo uporabiti določbo 141. člena ZOR, ki ureja oderuško pogodbo, in odločiti, da je pogodba nična. Zato predlagata, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) poslalo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP/77 preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

Tožnica zahteva plačilo spornega zneska na podlagi najemne pogodbe. Toženca pa ugovarjata, da je najemna pogodba nična, ker je oderuška. Oderuško pogodbo ureja Zakon o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v 141. členu. V prvem odstavku tega člena določa, da je nična pogodba, če kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Pogodba je torej oderuška, če sta izpolnjena dva pogoja: nesorazmernost izpolnitve in zloraba položaja.

Sodišči prve in druge stopnje sta zato najprej ugotavljali, ali je bila izpolnitev tožene stranke ob sklenitvi pogodbe nesorazmerna. Ugotovili sta:

- da sta pravdni stranki sklenili najemno pogodbo dne 5.12.1993 za dobo petih let;

- da je bil predmet pogodbe poslovni prostor v celotnem pritličju in obsegu tlorisa stare stanovanjske hiše, ki ga sestavljata dve gostinski sobi in bivša shramba ter uporaba severnega dela parcele št. 276/2 k.o... za dostavo blaga;

- da sta se dogovorili za mesečno najemnino 500 DEM v tolarski protivrednosti;

- da ob sklenitvi pogodbe ni bilo očitnega nesorazmerja med obveznostjo ene in druge pogodbene stranke.

Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da sporna pogodba ni oderuška, saj ni izpolnjen prvi pogoj za oderuško pogodbo - nesorazmernost izpolnitve. Najemna pogodba je veljavna in zato je materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da jo mora tožena stranka izpolniti v skladu s prvim odstavkom 262. člena ZOR.

Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP/77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.