Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep I Cp 3043/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.3043.2009 AI generated

Appeal allowed; court size and value do not determine boundary dispute versus ownership dispute nature.

Case Number VSL sklep I Cp 3043/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance decision, ruling that the procedural nature of the case was a boundary dispute rather than an ownership dispute. The lower court incorrectly dismissed the boundary claim based on the large size and high estimated value of the disputed land strip. The court held that statutory criteria for distinguishing these proceedings do not include land dimensions or monetary value, but rather the specific disagreement over the boundary line's course.

Legislator headnote

AI generated

Article 17 of the Civil Procedure Act; Article 37 of the Non-Contentious Procedure Act; Article 339 of the Civil Procedure Act; Article 354 of the Civil Procedure Act; Article 77 of the Property Law Act. The court established that the size and value of the disputed area are not criteria for distinguishing a boundary dispute from an ownership dispute, and the existence of a disagreement over the boundary line's course is the constitutive element of a boundary dispute.

Keywords

AI generated
boundary dispute proceedings ownership dispute distinction land size criteria land value assessment non-contentious procedure boundary line course possession acquisition

Cited Legislation

AI generated
Article 17 of the Civil Procedure Act
Article 37 of the Non-Contentious Procedure Act
Article 339 of the Civil Procedure Act
Article 354 of the Civil Procedure Act
Article 77 of the Property Law Act
AI generated
VSK Sklep I Cp 280/2018
Appeal dismissed; dispute over heating costs requires ordinary litigation, not summary procedure.
VSL Sklep II Cp 2402/2019
Court dismisses appeal, ruling that claiming co-ownership usage fees does not define usage method.
VSC Sklep I Cp 46/2024
Appeal dismissed; court ruled property access dispute is a civil matter, not an administrative one.
VSL sklep I Cp 523/2015
Appeal court dismisses tenant's claim and allows landlord's appeal regarding civil vs. non-contentious procedure. The tenant's right to a suitable dwelling is a matter for civil court, not non-contentious proceedings. The court ruled that the first-instance court erred by applying non-contentious rules to a dispute over the existence of the tenant's right. The appeal court held that the tenant's claim for a suitable dwelling must be adjudicated in civil proceedings, not non-contentious ones. The tenant's appeal was dismissed as inadmissible because it did not challenge the substantive decision but rather the procedural classification of the claim. The landlord's appeal was allowed because the first-instance court incorrectly applied non-contentious procedure rules to a civil matter. The court decided that the tenant's right to a suitable dwelling under the Housing Act is a substantive right to be determined in civil court, not a procedural matter for non-contentious proceedings. The appeal court dismissed the tenant's appeal as inadmissible since it did not challenge the substantive decision but rather the procedural classification of the claim. The court allowed the landlord's appeal because the first-instance court incorrectly applied non-contentious procedure rules to a civil matter. The court decided that the tenant's right to a suitable dwelling under the Housing Act is a substantive right to be determined in civil court, not a procedural matter for non-contentious proceedings. The appeal court dismissed the tenant's appeal as inadmissible since it did not challenge the substantive decision but rather the procedural classification of the claim. The court allowed the landlord's appeal because the first-instance court incorrectly applied non-contentious procedure rules to a civil matter. The court decided that the tenant's right to a suitable dwelling under the Housing Act is a substantive right to be determined in civil court, not a procedural matter for non-contentious proceedings.
VSK sklep Cp 234/93
Civil court dismissed appeal; contract with economic organization, not state organ, falls under civil procedure not expropriation.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Spornost meje predstavlja predvsem situacija, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte. Velikost in vrednost spornega mejnega prostora ne predstavlja kriterija za razločevanje mejnega spora od lastninskega spora.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da se postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka in da gre v nadpisni zadevi za mejni spor. Zaključek sodišča je nepravilen in nima podlage v trditvah predlagatelja in njegovih vlogah. Gre za spor o poteku meje med nepremičninama parc. štev. x, v naravi gozd, vpisani pri k.o. GK, last predlagatelja in in parc. štev. y, k.o. GK, last nasprotnih udeležencev in ne za spor glede tega, ali je predlagatelj priposestvoval del nepremičnin nasprotnih udeležencev.

Sporna sta meja in zgolj zemljišče med tema dvema parcelama. Med udeleženci je sporno, ali pas zemljišča med parcelno mejo, kot jo je v postopku pred Geodetsko upravo Republike Slovenije, Območno upravo NM pokazal predlagatelj in je na skici ureditve meje z dne 25. 5. 2006 označena s točkami 1-7, in med parcelno mejo, kot jo je v tem postopku določil geodet in je na isti skici označena s polno črno črto, spada k parc. št. x, k.o. GK ali k parc. štev. y, k.o. GK, pri čemer se ta pas stika z obema parcelama. Predlagatelj je pojasnil, kakšna je zadnja mirna posest in se ta izvršuje po meji, ki jo je v skici ureditve meje z dne 25. 5. 2006 označil s točkami od 1-7.

Pojasnil pa je tudi, da je sporni mejni prostor, glede na to, da ga on in njegovi predniki uporabljajo, uživajo in ga imajo v mirni posesti že več kot 100 let, tudi že priposestvoval. Tako so izpolnjeni pogoji, da lahko sodišče uredi mejo bodisi na podlagi močnejše pravice, bodisi na podlagi zadnje mirne posesti v korist predlagatelja. Bil je izdelan elaborat ureditve meje in določen potek katastrske meje, s katero pa se predlagatelj ne strinja, saj je potek meje drugačen od dejanske in posestne meje. Zato je bil predlagatelj primoran začeti postopek za sodno ureditev meje.

Meja, kot je bila določena pred geodetsko upravo, se ne ujema niti s posestno niti s katastrsko mejo. Sodišče je zaključilo, da gre za spor o lastninski pravici zato, ker je velikost spornega mejnega prostora približno pol hektara in je njegova vrednost po oceni predlagatelja približno 12.500,00 EUR. Vendar ne velikost mejnega prostora ne njegova vrednost nista merilo ali gre za mejni spor ali za lastninski spor. Zakonodajalec je ob sprejemanju Stvarnopravnega zakonika sicer želel v zakon dodati določbo, ki bi razmejevala navedena postopka po enem izmed omenjenih kriterijev, vendar tega ni storil zato, ker je meja med parcelama lahko zelo dolga, posledično je zelo velik mejni prostor in je tudi velika njegova vrednost, kot je to v nadpisni zadevi, pa gre še vedno za mejni spor.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z določbo 131. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči v lasti občanov ali civilnopravnih oseb, če je ta sporna. Spornost meje predstavlja predvsem situacija, ko vsaka od strank zatrjuje ali kaže različen potek mejne črte (1). Sodišče prve stopnje pa samo ugotavlja, da imata predlagatelj in nasprotna udeleženca različno predstavo o tem, kje poteka meja. To nestrinjanje pa je ravno konstitutivni element vsakega postopka ureditve meje. Tudi iz predloga in vlog predlagatelja ter vlog nasprotnih udeležencev jasno izhaja, da je sporen prav potek meje med nepremičninama parc. štev. x, v naravi gozd, vpisani pri k.o. GK, last predlagatelja in in parc. štev. y, k.o. GK, last nasprotnih udeležencev. Med udeleženci je sporno ali pas zemljišča med parcelno mejo, kot jo je v postopku pred Geodetsko upravo Republike Slovenije, Območno upravo Novo mesto pokazal predlagatelj in je na skici ureditve meje z dne 25.5.2006 označena s točkami 1-7, in med parcelno mejo, kot jo je v tem postopku določil geodet in je na isti skici označena s polno črno črto, spada k parc. št. x, k.o. GK ali k parc. štev. y, k.o. GK, pri čemer se ta stika z obema parcelama. Predlagatelj je pojasnil, kakšna je zadnja mirna posest in se ta izvršuje po meji, ki jo je v skici ureditve meje z dne 25.5.2006 označil s točkami od 1-7. Pojasnil pa je tudi, da je sporni mejni prostor, glede na to, da ga on in njegovi predniki uporabljajo, uživajo in ga imajo v mirni posesti že več kot 100 let, tudi že priposestvoval. Uveljavlja torej določitev meje - ali na podlagi močnejše pravice, ali na podlagi zadnje mirne posesti – na podlagi določbe 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja postopek ureditev meje in ne lastninski spor.

Da gre povsem nedvoumno za spor o meji, izhaja tudi iz do sedaj nesporne okoliščine, da je bil v omenjenem upravnem mejnem ugotovitvenem postopku izdelan elaborat ureditve meje in določen potek katastrske meje, s katero pa se predlagatelj ne strinja, saj trdi, da je potek meje drugačen od dejanske in posestne meje. Zato je tudi sprožil postopek za sodno ureditev meje. Še nadalje trdi, da se meja, kot je bila določena pred geodetsko upravo, ne ujema niti s posestno niti s katastrsko mejo.

Sodišče prve stopnje je tudi zmotno zaključilo, da gre za spor o lastninski pravici zato, ker je velikost spornega mejnega prostora približno pol hektara in je njegova vrednost po oceni predlagatelja približno 12.500,00 EUR. Glede na opisano zakonsko ureditev niti velikost mejnega prostora niti njegova vrednost nista merilo ali gre za mejni spor ali za lastninski spor, kot še pravilno opozarja pritožnik.

Sodišče prve stopnje je torej napačno uporabilo procesno določbo 1. odstavka 17. člena ZNP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Izkazana je torej bistvena kršitev določb nepravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s citiranim zakonskim določilom in 37. členom ZNP. Pritožba je torej utemeljena in ji je bilo treba ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati postopek in odločiti o predlogu za ureditev meje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Glej v teoriji tudi: dr. M. Juhart in drugi: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 435 ; v tem delu avtorica komentarja: dr. V. Rijavec.